Nejc Strojnik
V Slovenj Gradcu od leta 2014 deluje društvo Mladi: Alternativno društvo, znano po kratici MAD. Mnogi se ga spominjajo tudi po kletnih prostorih nekdanjega Mladinskega kulturnega centra na Celjski cesti, kjer je pod njegovim vodstvom deloval Špajz. A ta je po dobrih petih letih delovanja, v času korone, a ne zaradi nje, moral zapreti vrata. Špajz je z delovanjem prenehal zaradi stanovanjskih blokov, ki so jih zgradili v neposredni bližini. Ravno zaradi dejstva, da v Slovenj Gradcu nima več svojega (fizičnega) prostora, je alternativna kultura začela stagnirati, pravijo v MAD. Pisarno, ki zaradi svoje velikosti ni primerna za kaj več kot kakšen sestanek, so si sicer uredili v stavbi nekdanje komunale na Partizanski poti, tako imenovanem Habitatu, ki je v lasti občine in kjer delujejo številne lokalne nevladne organizacije. Pogrešajo pa prostor, kjer bi lahko prirejali koncerte, delavnice, potopisna predavanja, plesne tečaje, večere družabnih iger, neformalna izobraževanja in podobno.
Mestna občina nima v lasti primernega prostora
"Mladinska kultura je najbolj aktivna med šolskim letom. Trenutno pa lahko delamo, pa še to z omejitvami, med aprilom in septembrom. Takrat so temperature višje in smo lahko zunaj, pred Habitatom. Saj imamo kakšen koncert, ampak moramo hitro zaključiti, da ne motimo prebivalcev, ki živijo v bližini. Stojimo skoraj na mestu. Pozimi nimamo kje delati, poleti se tu in tam znajdemo, to je pa to," pravi predsednica MAD Valentina Vušnik, prepričana, da nobena vrsta kulture ne sme biti zapostavljena. "Člani našega društva prihajamo iz alternativnega okolja, smo ljubitelji alternativne glasbe, mogoče nas je manj kot ostalih, a vseeno nas ni malo." V društvu si želijo prostora, v katerem ne bi motili okoliških stanovalcev, zanimiva se jim zdi ideja o kakšni manjši industrijski hali. "Prostor smo pripravljeni sami obnoviti, delati v njem, ga poslikati, dati vanj sebe. A lokacije nimamo nagledane, občina nima v lasti kakšnega takega prostora, morda se najde pri kakšnem zasebniku, kjer bi s pomočjo občine našli rešitev," pa razloži podpredsednica društva Rebeka Mlakar. Na Mestni občini Slovenj Gradec pravijo, da so po zaprtju Špajza aktivno iskali primeren prostor, potreb in problemov društva se zaveda tudi župan Tilen Klugler. "A prostorov, ki bili na eni strani primerni za alternativno kulturo in v katerih bi se mladi dobro počutili ter ki bi bili na drugi strani locirani tako, da ne bi motili občanov, ki prebivajo v neposredni bližini, nismo našli. Pri tem želimo opozoriti na pritožbe, ki smo jih prejeli ob izvedbi koncertov v Habitatu oziroma na območju stare komunale."
KMKC Kompleks kot primer dobre prakse
MAD se je sicer z mestno občino pogovarjal tudi o kletni dvorani mladinskega kulturnega centra na Ozarah. Ideja je bila dobro sprejeta, a so kasneje ugotovili, da ne bo uresničljiva. Po navedbah občine bi pregradili dostop z zgornjega nadstropja in dvorano vsaj začasno ločili od ostalega objekta: "Tega z vidika požarne varnosti ni bilo mogoče izvesti. Prav tako z javnim zavodom Spotur kot upravljavcem objekta niso našli skupnega jezika glede točenja pijače, MAD je namreč želel v kletnih prostorih samo prodajati pijačo oziroma postaviti lastno točilno mizo." Dvorane tudi ne bi mogli urediti po svoje, saj so njej organizirani še drugi dogodki, prav tako v njej ne bi mogli postaviti stalnega odra in ozvočenja. Valentina Vušnik iz društva kot primere dobre prakse našteje ravenski Kmkc Kompleks, Mladinski center Velenje in Center mladih Koper. "Je pa dejstvo, da so na vse treh lokacijah ljudje zaposleni, mi pa bi vse delali prostovoljno, ves zaslužek bi šel društvu za nove dogodke. Glavnina dogajanja bi bila ob koncih tedna, a tudi med tednom prostor ne bi sameval. Idej imamo ogromno," razloži predsednica društva, prepričana, da mladi morajo imeti varen prostor, kamor se lahko zatečejo. "Ustvariti želimo okolje, kjer se bodo vsi počutili sprejete, in mladim omogočiti, da lahko ustvarjajo in delajo. V Slovenj Gradcu je okoli 15 glasbenih skupin, kantavtorjev, DJ-jev, ki potrebujejo prostor. Veliko ljudi v mestu pa niti ni seznanjenih z našo problematiko, zato apeliramo na vse, ki vedo za kakšen primeren prostor, da nas s tem seznanijo."
Špajz je po dobrih petih letih delovanja, v času korone, a ne zaradi nje, moral zapreti vrata
Predsednica in podpredsednica društva sta prepričani, da bi prostor za udejanjanje alternativne kulture segel tudi izven Slovenj Gradca, saj da so tudi v Špajz prihajali obiskovalci s celega Koroškega. "Trudimo se in vabimo manjše bende tudi z drugih koncev države, ki s sabo pripeljejo občinstvo. Alternativna kultura v sebi nosi potencial, s prostorom bi gotovo privabila še kakšnega mladega, ki se morda še išče," pravi Rebeka Mlakar. Ob tem doda, da je v Slovenj Gradcu vse več študentov in da so ti že potarnali, da pogrešajo tak prostor. Obe sogovornici izpostavljata tudi prednost MAD, da so imeli njegovi člani, okoli 80 jih je, v času Špajza cenejšo vstopnino na dogodke, nekateri pa da so bili namenjeni samo njim. "Vedno mora biti razlog, zakaj je dobro, da nekdo plača članarino. Trenutno pa ne moremo veliko ponuditi, brez prostora je težko delati. V tem pogledu smo zelo omejeni, tudi voljo izgubiš, največ pa izgubi alternativna kultura," zaključi Valentina Vušnik.
