Koroška

Na javni razpravi neodobravanje: Na Ojstrici pri načrtovanem projektu vetrne elektrarne nočejo biti poskusni zajčki

Nejc Strojnik Nejc Strojnik
25.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Okoliški prebivalci so ogorčeni in še vedno upajo, da projekt ne bo realiziran. 
Nejc Strojnik

V Dravogradu so z javno razpravo pospremili razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) in okoljskega poročila za projekt Vetrne elektrarne Ojstrica. Dravske elektrarne Maribor (DEM) bodo na dveh slemenih na Ojstrici, na nadmorski višini 1245 metrov, postavile tri vetrne turbine, vsako z močjo najmanj 3,5 megavata. Umestitev vetrnic družba iz skupine HSE načrtuje na 17 hektarjih območja na slemenu med Morijevim vrhom in vrhom Košenjaka.

Vsaka od treh predvidenih vetrnic bo sestavljena iz betonskega temelja premera 18 metrov in betonskega ali jeklenega stolpa višine od 120 do 155 metrov, na katerega bo nameščena turbina. Lopatice bodo dolge od 60 do 80 metrov, kar pomeni, da bo skupna višina vetrnice od temelja do vrha lopatice okoli 200 metrov. Z umestitvijo vetrnic se, v oddaljenosti enega kilometra od najbližje vetrnice, po načrtu približajo 14 bivalnim stavbam, pri čemer nobena ni bližje kot 400 metrov. V času obratovanja vetrnic na nobeni stavbi razlika med hrupom vetrnice in hrupom ozadja ne bo presegla treh decibelov, prav tako pri naseljenih stavbah ne bo prišlo do utripajoče svetlobe. Ob gradnji bodo uporabljali dve dostopni cesti. Iz smeri Avstrije za transport velikih delov vetrne elektrarne, ostale prevoze pa po obstoječih lokalnih cestah in gozdni cesti iz Dravograda.

Že zdaj imajo težave z vodo

Okoli 70 občanov Dravograda, ki so sodelovali na javni razpravi, je izrekalo veliko neodobravanje. Terezija Pečoler, ki z družino živi v neposredni bližini predvidene vetrne elektrarne, je dejala, da še nihče ni prišel do njih, jih kaj vprašal, predstavil meritve. "Imamo lastni vodni vir. Že zdaj imamo težave z vodo, a smo vztrajni, kljub težkim pogojem še kmetujemo. Naj nam pomagajo, ne da nas ogrožajo. Vetrne elektrarne ne bodo gradili na izkušnjah, ampak bomo poskusni zajčki," je dejala Pečolerjeva, ki jo skrbi tudi nizkofrekvenčni hrup. Tega slovenska zakonodaja ne opredeljuje, vetrna elektrarna pa da ga oddaja.

Nejc Strojnik

V bližini predvidene vetrne elektrarne živi tudi Tea Lubej, ki se je tja preselila iz Ljubljane. Tudi njo precej skrbi nizkofrekvenčni hrup, zdravje ljudi. "Nihče ne more povrniti zdravja ljudi, zdravja mojih otrok. Vsi moramo vpiti na pomoč, moramo stopiti skupaj. Nam bo vzeto edino, kar je naš plus. Lepa narava in mir. Danes so hoteli, da dobimo občutek, da smo lahko srečni, da so našli ta kraj. Da bodo polepšali neizrazit greben Košenjaka," je bila zgrožena Lubejeva, ki dobiva občutek, da so ljudje na tistem območju nebistveni, saj da so bili vsi pomisleki zaključeni kot nebistveni.

Občane je zanimalo tudi, če bo kdo zaradi investicije imel brezplačno električno energijo. "Brezplačne električne energije ne more nihče pridobiti, bo pa sedanji daljnovod kabliran, tri odstotke od proizvedene elektrike bo šlo v proračun občine," je dejal vodja projekta pri DEM Sandi Ritlop. "Ogorčen sem, da so lahko določeni ljudje tako sovražni do naše pokrajine in ljudi. Da si sploh zamislijo tak projekt. Ta projekt je čista ekskurzija v vrednote in grožnja zdravju ljudi," pa je ob tem dejal Tomaž Ogrin.

Vpliv na krajino bo velik

Ena od glavnih skrbi, tudi župana Antona Preksavca, je vseskozi zaščita tamkajšnjih vodnih virov, za katere pri DEM zagotavljajo, da so bili obravnavani tako v posebni strokovni podlagi kot v okoljskem poročilu, predstavljene tehnične rešitve pa da ne predstavljajo tveganja za onesnaženje teh virov. Alenka Kovačič iz Vodnogospodarskega biroja Maribor, ki je pripravljalo okoljsko poročilo, je poudarila, da je pri njegovi izdelavi sodelovalo več kot 30 strokovnjakov. Ugotovili so, da je plan z vidika okolja sprejemljiv ter da so vsi predlagani omilitveni ukrepi ustrezni. "Ureditve so v veliki meri načrtovane na z gozdom poraščenih območjih. Zaradi vseh posegov skupaj bo trajno izgubljenih od sedem do osem hektarjev gozdnih površin, kar ne bo vplivalo na razvoj gozdarstva," je povedala in dodala, da vetrna elektrarna ne bo imela škodljivega vpliva na živalske vrste. V podjetju Acer iz Novega mesta, kjer so preučevali vplive na podobe krajine, so ugotovili, da bo vpliv nanjo velik. Spremenil se bo značaj krajine, vetrna elektrarna pa bo vnesla novo, zelo vidno dominanto v prostoru, tudi zaradi tega, ker bo to prva vetrna elektrarna s tremi vetrnicami v Sloveniji.

Nejc Strojnik

Dinamika naslednjih korakov bo odvisna od javne razgrnitve, ki bo trajala še do 17. februarja, v tem času lahko občani podajo pripombe, predloge in vprašanja. "Po sprejetju DPN-ja je treba speljati še postopek pridobitve gradbenega dovoljenja - in šele potem se lahko prične gradnja. Po optimističnem scenariju bi se lahko prve megavatne ure pri tem projektu proizvedle leta 2025," pravijo pri DEM, kjer vrednost investicije ocenjujejo na dobrih 16 milijonov evrov, zaradi nje pa bo električna energija zagotovljena skoraj 7000 gospodinjstvom.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?