Koroška med regijami po okužbah najboljša, a to ni dovolj dobro in mora previdno naprej

Epidemiološka slika je v koroški regiji med vsemi statističnimi regijami že nekaj časa najbolj ugodna, tako da je regija glede na število oziroma pojavnost okužb kar nekaj časa dejansko sodila v oranžno fazo in ne v rdečo, v katero je formalno umeščena in kamor po zadnjih podatkih sodi tudi od včeraj. Svet koroške regije je sicer v usklajevanjih med koroškimi župani ocenil, da bi vlada na Koroškem lahko sprostila ukrepe, ki veljajo v oranžni fazi. Zato je na vlado tudi naslovil pobudo za sproščanje ukrepov v regiji v tem primeru, da bo ta oranžna - pri tem izpostavlja predvsem ponovno možnost prehajanja med občinskimi mejami znotraj regije in odprtje osnovnih šol v celoti kot ključni ukrep.

Za boljšo prepoznavo izboljšanja

Na vladnih novinarskih konferencah so sicer že večkrat izpostavili, da so razmere v koroški regiji med vsemi najboljše - premier Janez Janša je denimo nedavno dejal, da bi bili veseli, če bi bilo stanje tudi v ostalih regijah takšno kot na Koroškem -, vendar pa tudi, da bi bilo treba za realen premik iz rdeče faze v oranžno hkrati izpolniti nacionalna kriterija. V oranžno fazo torej tudi kot regija lahko preidemo šele takrat, ko je število bolnikov v bolnišnicah manjše od tisoč in ko število okužb (merjeno povprečno v zadnjih sedmih dneh) pade pod tisoč. Povedano drugače: vlada bo ubirala regijski princip pri sproščanju, torej upoštevala razmere v posamezni regiji, za katere je opredelila posamične meje glede števila okužb, a šele ob izpolnitvi nacionalnih kriterijev. Po zadnjih podatkih covid sledilnika oziroma NIJZ in bolnišnic se v bolnišnicah zdravi 1032 bolnikov (podatki za torek), povprečje potrjenih primerov za zadnjih sedem dni pa je bilo 1218. V javnih polemikah, ki jih izpostavljajo nekateri prebivalci v regiji, sicer izpostavljajo, da je bila Koroška prej, ko je imela bistveno slabšo sliko, neupravičeno bolj izpostavljena kot zdaj, ko ima boljšo, a je noben bolj "stimulativen" ukrep ne doseže. Hkrati je stroka v ocenah izboljšanja oziroma trenutnih razmer še zadržana oziroma jih presoja širše in v kontekstu ter vendarle vseeno ostaja previdna pri pretresanju sproščanja ukrepov.

Kombinacija razlogov za izboljšanje razmer

Predstojnica ravenske enote NIJZ Neda Hudopisk izpostavlja več dejstev in dejavnikov, ki so vplivali na izboljšanje, kot pomembno dejstvo pa poudarja tudi statistične parametre, saj se v regiji z malo prebivalci (torej tudi koroški, ki ima le nekaj prek 70 tisoč prebivalcev) številke zelo hitro lahko spremenijo oziroma so njihovi vplivi znatnejši in lahko povzročajo hiter upad, prav tako pa tudi hitro rast. Kar je ključno, je, da število okužb ne raste ponovno - torkovo število okužb je recimo odstopilo od povprečja prejšnjih sedmih dni (povečalo se je na 67, prej pa je bilo povprečje 40) in že lahko poraja skrbi, če bi se trend, ki je poslabšal povprečje zadnjih sedmih dni z 31 na 35, nadaljeval. Gotovo so podatki zadnjega obdobja boljši, poudarja Hudopiskova, še zlasti v primerjavah v najslabših tednih konec minulega leta, ko je bilo doseženo maksimalno število 163 primerov potrjenih okužb na dan in ko so kar devetkrat našteli več kot sto okuženih dnevno. Več razlogov je za sedanjo umiritev okužb, kontekstualizira Hudopiskova - gotovo je k temu prispevala umiritev razmer v vseh domovih za starejše in v CUDV Črna (občina je bila začasno prav zaradi okužb v ustanovi tako med stanovalci kot zaposlenimi razglašena za ogroženo območje). Pomembno je bilo tudi spoštovanje ukrepov - po opažanjih NIJZ se ključnih preventivnih ukrepov (maske, razkuževanje, razdalje, prezračevanje prostorov) večina Korošcev drži, kar je pohvalno. Ni pa mogoče podajati posplošenih laičnih zaključkov, da bi Korošci bolj upoštevali ukrepe kot drugod oziroma v ravnanjih odstopali od povprečja oziroma drugih regij. "Kolektivno gledano: bolj se osnov držimo, boljši učinek imamo," poudarja Neda Hudopisk. Dostopnost hitrih testov je, kot zaznava, skupaj s testiranji v delovnih organizacijah, tudi pridodala svoje k učinkom pri obvladovanju širjenja koronavirusa. Pod črto: več faktorjev je torej hkrati prispevalo k izboljšanju, vseeno pa je regija še naprej podvržena nihanjem in se lahko razmere še vedno tudi hitro spreminjajo - na boljše ali slabše, pri čemer so nadaljnje kombinacije širjenj tako v družinskem kot delovnem okolju, tudi ob zasebnih druženjih. Načeloma so razmere v domovih glede na cepljenja in prekuženost za zdaj obvladane, še dodaja.

Pazljivo pri sproščanju ukrepov

Zdravnik Davorin Benko, vodja regijskega tima za področje ZZZS Ravne delovne skupine koordinatorjev pri ministrstvu za zdravje, ugotavlja in razmišlja podobno, in sicer da je Koroška tako majhna, da jo lahko en večji izbruh okužb relativno hitro pomakne iz ene faze oziroma območja v drugo. Meni, da smo daleč od tega, ko bi lahko ukrepe sproščali, tudi ob dejstvu, da je prisotnih veliko majhnih oziroma mikro žarišč, opaža pa, da so ljudje vendarle sledili priporočilom stroke. V DSO-jih v regiji so razmere po poprejšnjem večjem številu okužb pod kontrolo, hkrati pa, izpostavlja Benko, je zdaj tam eden ključnih problemov, da se vsi ne bodo odločili za cepljenje oziroma kjer cepivo odklanjajo njihovi skrbniki. Sicer kot pomembno pri preteklem obvladovanju in zamejevanju okužb ocenjuje tudi sodelovanje z vlado oziroma ministrstvoma za zdravje ter delo, družino in socialne zadeve - tudi zato, ker so lahko prav zaradi ukrepanja ministrstev stanovalce domov ob izbruhih okužb hitro selili v Topolšico, iz Črne pa v center šolskih dejavnosti v Mežici. Ta vidik, kot meni Benko, ob ukrepih v domovih in občinah ni bil zanemarljiv, hkrati pa so za naprej pomembna tudi spoznanja pri samem načrtovanju razporejanja prostorov v domovih oziroma njihovih prostorskih možnosti. Žal pa je koroška med regijami z visoko smrtnostjo, kar je poleg gibanja okužb povezano tudi z demografsko sliko, torej s starostjo prebivalcev, ostalimi boleznimi in širšimi faktorji. V regiji je bilo do konca januarja v povezavi s covidom zabeleženih 176 umrlih.