Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) in Galerija P74 vabita na odprtje razstav Matjaža Hanžka Nekaj vse drugega (Včasih me zamika, da bi odšel) in Tadeja Pogačarja Norec na hribu (Brez besed) v četrtek, 6. marca, ob 19. uri v KGLU. Odprtje bodo pospremili igralka Draga Potočnjak s pesmimi Matjaža Hanžka ter duet Jure Pukl in Primož Simončič na saksofonih.
Razstavi prvič sopostavljata manj znana in neznana umetniška dela zgodnjih šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let dvajsetega stoletja. Ob razstavah napovedujejo tudi izid nove knjige Matjaža Hanžka Vilice so obrnjene navzgor ali navzdol, sporočajo iz KGLU.
Hanžkova umetniška praksa je raznolika in večplastna, pri čemer je jezik njen osrednji medij. Njegova vizualna poezija je presegla okvir tiskanih publikacij ter postala objekt, medmedijski projekt, sistem. Pogosto je deloval zunaj institucionalnih okvirjev in razvijal neformalne oblike komunikacije. Eksperimentiral je s prenosom umetnosti v socialni prostor ter ustvarjal inovativne multimedijske artefakte, pri tem je iz zgodovinskih avantgard prevzel dve operativni strategiji: postopek načrtovanja, programiranja in princip naključja. Sodeloval je z gibanjem OHO, kasneje pa s predstavniki kontrakulture, ki so umetnost povezovali z družbenim uporom. Njegovo delo prepleta vizualno umetnost s popularno glasbo, stripom in drugimi žanri ter odraža družbenopolitični kontekst časa. Jezik dojema kot sredstvo komunikacije, ki na estetski in socialni ravni povezuje posameznike in skupnosti.
O Tadeju Pogačarju pa iz KGLU poudarjajo, da raziskuje prezrte fenomene in v svoji postkonceptualni umetniški praksi uporablja intervencijo in kritično raziskavo. Njegovo delo izhaja iz situacionizma in kontrakulture. Leta 1990 je ustanovil Muzej sodobne umetnosti, ki ga je kasneje preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti.
Razstava predstavlja njegova zgodnja dela, fotografije in performanse iz let 1975–1980, ki ob nastanku niso bili vključeni v umetnostni sistem in so večinoma ostali neznani. To alternativno pozicijo najbolje ponazarjata teorem akcije brez dogodka, s katerim je avtor označil svoja zgodnja performativna dela, ter koncept preloženega občinstva, ki ga poznamo iz performansov skupine Gorgona in Tomislava Gotovca iz 60. let. Danes ta dela predstavljajo specifično prakso konceptualne umetnosti in institucionalne kritike. Eden od primerov je serija ZOO (1979), v kateri ujetost živali simbolizira muzejsko postavitev – prostor, kjer postanejo zgolj estetski eksponati in odsev človekovega nadzora nad naravo, še pojasnjujejo iz galerije.
Razstavi bosta v KGKU v Slovenj Gradcu na ogled do 4. maja.
