Jasmina Detela
Slovenjgraški mestni svetniki so se seznanili s sanacijskim programom predvidene porabe prvega nakazila sredstev po letošnjih poplavah z neurji, ki so po grobi oceni povzročile za okoli 53,5 milijonov evrov škode. Od države so v oktobru kot predujem za sanacijo prejeli 21,4 milijona evrov (40 odstotkov predhodno ocenjene škode), ki jih morajo porabiti v letu dni. Enoletni program zajema 90 dogodkov, največ je plazov, poškodovane so ceste, mostovi in tudi javni objekti.
Vodotoki v domeni direkcije za vode
Zaradi avgustovskih poplav se je na območju slovenjgraške občine sprožilo 248 plazov, od tega 197 na kmetijskih zemljiščih, preostalih 51 pa na cestni infrastrukturi in pri stanovanjskih objektih. Najobsežnejši plazovi so se sprožili na območju Gmajne, Ozar, Mrakovega hriba v Pamečah, v Suhem dolu in Razborju (Velunija). Poškodovanih je bilo 138 od skupno 500 kilometrov občinskih cest in 47 kilometrov gozdnih cest. Skupno je bilo evakuiranih 96 oseb, trenutno jih je še 18 oziroma 6 gospodinjstev. Večina se jh bo lahko v kratkem vrnila v svoje domove, le za eno družino, ki je živela v Spodnjem Razborju, je predvidena trajna izselitev, je povedala Mojca Dimnik iz oddelka za investicije. Občani na občino pošiljajo tudi dopise v zvezi z vodotoki. Dimnikova pri tem opozarja, da je njihovo urejanje in vzdrževanje v upravljanju direkcije za vode, zato jim svetujejo, naj se obrnejo na njihov naslov v Mariboru.
Župan Tilen Klugler je povedal, da si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo na terenu. Na projektih dela 10 projektantov za mostove, ceste in plazove.
Prednost pri izvedbi bodo imele sanacije plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte in infrastrukturo in obnova poškodovanih mostov. Pri obnovi poškodovanih cest pa ceste, po katerih potekajo šolski prevozi, upoštevali pa so tudi obremenjenost cest s prometom in število objektov na območju, kjer poteka cesta. Prihodnje leto bodo glede na načrt za sanacije cest porabili predvidoma dobrih 13 milijonov evrov, okoli sedem milijonov evrov pa za sanacije plazov.
Vse, ki so utrpeli škodo, župan prosi za razumevanje. Kot obljublja, nihče v tej zgodbi ne bo pozabljen. Nekatera dela bodo opravljenega še letos, odvisno od vremenskih razmer in projektiranja, ostalo do prihodnjega oktobra. Pripravili pa so tudi že program predvidene porabe sanacijskih sredstev za obdobje 2025-2029 z 137 projekti v ocenjeni vrednosti 32 milijonov evrov.
Premalo denarja za podeželje
Obravnavali so tudi osnutek odloka o proračunu za prihodnje leto, ki je znova rekorden predvsem zaradi dodanih 21,4 milijona evrov. "Zelo je visok tudi brez teh sredstev (okoli 33 milijonov evrov), tretji najvišji v zgodovini mestne občine. Je zelo razvojno naravnan, približno dve tretjini bomo namenili za investicije," je dejal Klugler. Ob tem je izpostavil, da so želje in potrebe vaških skupnosti in javnih zavodov za okoli 13 milijonov evrov višje, kot so zmožnosti občine.
Da je specifičen, dodaja tudi vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve Darko Sagmeister. Ponavadi so bili prihodki nižji od odhodkov za nekaj sto tisoč evrov ali nekaj milijonov evrov. Tokrat pa prihodki znašajo 31,6 milijona evrov, odhodki pa skoraj 54,7 milijona evrov. "Razlika je ogromna in izvira iz dejstva, da smo oktobra prejeli 21,4 milijona evrov kot predplačilo za odpravo škode po poplavah. Ta sredstva letos nismo porabili, prenašajo se kot vir v prihodnje leto," je pojasnil Sagmeister. Poleg tega se primanjkljaj krije tudi z zadolževanjem v višini 2,8 milijona evrov, pri čemer neto zadolževanje znaša 1,1 milijona evrov.
Za investicije namenjajo 16 milijonov evrov, največja, ki jo načrtujejo v 2024, je pričetek izgradnje prizidka k zdravstvenemu domu, sledijo izgradnja kanalizacije nad 2000 enot, neprofitna stanovanja v Podgorju, prizidek k športni dvorani, sanacija plazišč, sredstva za koncertno dvorano, ki jo bodo lahko uporabljali mladi alternativci (zaenkrat na lokaciji stare komunale)...
Na očitek svetnika Jožeta Lenarta, da se preveč denarja vlaga v mesto in premalo na podeželje, opozoril je še na nujnost obnove nekaterih cest v naseljih in izgradnjo vodovoda in kanalizacije v nekaterih zaselkih, župan odgovarja, da je takšno stanje prisotno že več mandatov. "Razpisi, predvsem mehanizem CTN, so naravnani tako, da je možno financirati izgradnjo samo na degradiranih območjih znotraj mestnega jedra. Na žalost niti en evropski razpis ne omogoča črpanje evropskih sredstev za sanacijo cest. V preteklem letu se je na podeželju veliko denarja vložilo v ultrafiltracijo, s tem smo zadostili zakonski obvezi po izgradnji vodovoda znotraj aglomeracij, nekaj malega ostaja še na področju kanalizacije. To je naša zakonska obveza, ki ji sledimo v okviru finančnih zmožnosti. Bodo pa v prihodnje prišli na vrsto tudi tisti, ki so izven njih, seveda v skladu s finančnimi zmožnostmi občine," je pojasnil župan. Jani Potočnik pa je med drugim izpostavil, da je proračun v delu, ko gre za financiranje bazena, MPIK-a d.o.o. in javnega zavoda Spotur nepregleden, pogrešajo sredstva za gradnjo dvorane pri Glasbeni šoli ter za cestno povezavo med Namo in Starim trgom. Župan mu odgovoril, da ne najdejo skupne besede z lastnikom glede cene oziroma zamenjave zemljišča, dvorana pa, da je potrebna, a bo morala še počakati. Mojco Verhovnik je zanimalo, zakaj ni v osnutku proračuna naložbe v novi vrtec v Pamečah. Klugler je pojasnil, da naj bi ga zgradili do leta 2026.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
