Slovenjgradčan Bojan Gaberšek je z jadralnim padalom že večkrat premikal meje mogočega. Guinnessov rekorder, ki se vedno znova loteva na videz nemogočih podvigov, je minuli vikend svoj življenjepis obogatil še skokom z vrha Alp, s 4.808 metrov visokega Mont Blanca. "Sredi prejšnjega tedna me je poklical Andrej Hliš in mi dejal, da bi lahko bilo v nedeljo pravo vreme za skok z vrha Mont Blanca. Takoj sem rekel, da sem za in začel s prilagajanjem obveznosti in s spremljanjem vremena," pravi Gaberšek, ki ga že od nekdaj privlačijo gore in vse, kar je povezano z njimi, pri padalstvu pa mu je še posebej všeč disciplina hike & fly. V grobem prevodu gre za pohodništvo in letenje, ki je v zadnjem času precej priljubljeno, osvajanje vrhov pa na ta način postane veliko bolj zabavno, saj se navzdol spustiš kar s padalom.
Prvi dan do koče tete Rozike
Ko je tudi v petek kazalo, da bo vreme sodelovalo, so se štirje prijatelji padalci, poleg Bojana in Andreja še Tomaž Golouh in Primož Bergant, zvečer z avtom odpravili na 11-urno nočno vožnjo proti francoskemu Chamonixu. "Ob sedmih zjutraj smo ugasnili avto in vklopili naša telesa. Vzdušje je bilo super in z velikimi očmi smo opazovali mogočne gore, ki se dvigajo visoko v nebo. Po petih urah smo prišli do nadmorske višine 3.167 metrov, do koče tete Rozike (Tête Rousse Hut, op. p.). Sledil je počitek in kar čim prejšnji odhod v posteljo," pravi Gaberšek. Načrt za naslednji dan so imeli izdelan, proti vrhu so pognali ob dveh zjutraj. "Poznala se je že utrujenost od prvega dneva, zaspal sem že ob šestih popoldan in se z lahkoto zbudil sredi noči, saj sem vedel, da je pred mano prav posebno doživetje. Prvih 700 višinskih metrov je bilo precej zahtevnih, v meni se je začel prebujati strah, kako bo plezati v trdi temi in po terenu, ki mi je popolnoma neznan in kjer še podnevi nismo znali točno določiti, kje gre pot."
Na koncu se je izkazalo, tako je povedal, da pot ni bila težka, a da je prav, da se je je lotil s strahospoštovanjem. "Na nebu so bile zvezde, pod nogami je škripal sneg, v meni pa vse večji občutek hvaležnosti, da lahko vse to doživljam in opazujem. Zadnji dve uri pod vrhom pa nekaj povsem novega zame. Začelo se je kazati sonce, gore so dobivale svetlobo in obrise … Toda telo je je govorilo svoje, postajalo je težko, zelo utrujajoče. Čutil sem pomanjkanje kisika. Postajalo je pomembno, da se dobro poslušam, da dam velik pomen svojemu dihanju, ga nadziram in umirjam. Izbral sem si popolnoma svoj tempo in šel," opiše zadnje metre pod vrhom, ki ga je dosegel v nedeljo ob osmih zjutraj.
Magično!
"Stal sem na točki, o kateri sem sanjal, in si ogledoval svet okoli sebe. Za trenutek sem se počutil mogočnega. Počakal sem še Tomaža in Andreja, da smo se skupaj poveselili, nato pa se nagradili s spustom v dolino. Magično." Let je trajal približno pol ure, pristali so v Chamonixu, čisto blizu avta, na 1.400 metrih nadmorske višine. Skoki s padalom z vrha Mont Blanca so sicer precej redki in izjemno zahtevni ter nevarni zaradi zahtevnih vremenskih razmer, nepredvidljivega vetra ter visokih tveganj, povezanih z letenjem v takih ekstremnih pogojih. "Na taki višini navadno vedno močno piha, redki so dnevi, ko je vetra malo. Druga stvar, ki otežuje polete z vrha, pa je ta, da je zračni prostor v poletnih mesecih zaradi helikopterjev zaprt za prosto letenje," razloži Gaberšek, ki sploh ne ve, če bi lahko imeli boljše pogoje, kot so bili v nedeljo. "Bilo je sončno z rahlim vetrom, najbolj idealno za vzlet. Tudi snežni pogoji so bili odlični, sneg je zdaj poseden, se ne ugreza."