Urška Polanc
Otroške sanje Prevaljčanke Eve Čepin o svoji kliniki, ekipi, s katero bodo zdravili živali, postajajo resničnost. 32-letnica prihodnji teden na Prevaljah odpira veterinarski center EvieVet. Že kot mala punčka je oboževala živali, najbolj pse, o katerih je stalno prebirala knjige in že v osnovni šoli poznala vse pasme, nam je pričela pripovedovati z nasmehom. "Vedno sem govorila, da bom veterinarka. To je vedela vsa družina, vsi, ki so me poznali. Jasni so zato bili naslednji koraki - da grem v gimnazijo in potem od tam na faks. Edini strah je bil, kaj pa če slučajno ne bom sprejeta. Tudi za to sem imela plan B, da bom šla na srednjo veterinarsko, pa se čez leto, dve poskusila še enkrat vpisati," se spominja. Da je nov veterinarski center pomembna pridobitev za Mežiško dolino, razmišlja, saj je bila zdaj od Raven do Črne samo veterinarska postaja Prevalje, kjer pa se le deloma posvečajo malim živalim, večinoma namreč pokrivajo teren (prašiče, konje ipd.). Velika potreba pa je nasploh bila po moderni, dobro opremljeni ambulanti, posebej za male živali, ki je bila zdaj kot najbližja v Slovenj Gradcu. Zadovoljni so zato lastniki kosmatincev, ki zdaj za to, da bodo peljali psa cepiti, ne bodo več potrebovali celega dopoldneva.
Rehabilitacija in športna medicina psov
Ko je pri desetih letih Eva Čepin dobila svojo prvo psičko (danes je lastnica štirih psov - Ini, Miley, Nissa in Stevie), jo je pričela zanimati kinologija: "Doma smo začeli z vzrejo, imeli smo mladičke, tako da sem potem dobila še dodatno veselje. Še bolj pa sem v kinologijo padla na začetku faksa, ko sva z mojo novo psičko pričeli trenirati agility. Nato pa sem začela razmišljati, kako bi lahko združila svoje največje interese - pse, kinologijo, veterino, zelo rada pa se ukvarjam tudi s športom. Nikoli nisem bila profesionalni športnik, rekreativno pa zelo, ne znam si predstavljati življenja brez športa. Začela sem razmišljati, če je tudi v veterini kaj takega, kot je v humani športna medicina." Takšen program je nato našla in se podala še na podiplomski študij s področja rehabilitacije in športne medicine psov. "Leta 2019 sem končala še to, praktični del smo imeli na Majorki, prakso pa sem nato delala na Univerzi na Dunaju. Če prevedemo moj naziv sem še rehabilitacijski terapevt za pse," je dodala.
Laboratorij, ultrazvok
"Moja ideja je, da veterino delamo na moderen način. To pomeni, da imamo sami določene diagnostične naprave, laboratorij. Ne, da pride uboga žival, pa bi rad takoj izvedel, kaj ji je, potem pa moraš kri pošiljati ven in čakati dan ali dva, da sploh dobiš rezultate. Tako lahko to osnovno kar takoj narediš in zdravljenje vsaj približno pričneš v pravi smeri. Za specialne stvari moraš še vedno pošiljati ven, a da je vsaj osnovni laboratorij v hiši, rentgen, da imamo ultrazvok, ki lahko včasih pomeni tudi razliko med življenjem in smrtjo. Pomembno je tudi, da imamo ločeno operacijsko, zdaj sicer večina ambulant gre naprej, se modernizira, a še vedno je v kakšnih ambulantah, da v isti sobi, kjer počneš vse, tudi operiraš, kar pa ni najbolje z vidika sterilnosti ipd. Imeli bomo tudi napravo za anestezijo, ki bo varna. To je res vse za neko dobro osnovo, tudi napredno diagnostiko, da imaš pri roki in nisi samo ambulanta, kamor lahko pridejo cepiti žival. Da lahko ponudiš nekaj več in nek nivo," je razložila. Skoraj dve leti je slednje opazovala in izkušnje, povezane s klinično veterino, pridobivala na večji kliniki na avstrijsko-nemški meji (Tierklinik Altheim), kjer imajo okoli 35 zaposlenih. "Imeli smo primere, ki jih v kakšni manjši ambulanti ne vidiš vsakodnevno, res delajo vse, tako so tudi opremljeni, vključno s CT-jem. To je bila odlična priložnost za pridobivanje izkušenj, čeprav sem šla z namenom, da bom delala vse, so mi potem dali možnost, da sem dvakrat na teden delala samo rehabilitacijo. Delala sem tudi po cele dneve, dežurstva smo imeli kot zdravniki. Ta tempo te utrudi, a vedela sem, zakaj sem tam," je povedala.
Nazaj na Koroško
Ob vsem izobraževanju v tujini, pridobivanju izkušenj, pa je 32-letnica vedno imela v glavi, da si želi nazaj domov. Vseskozi je imela podporo družine, poudarja, za kar je iz srca hvaležna. "Vseeno sem domoljub, grem zelo rada potovati, to so bila zelo lepa leta, še enkrat bi ponovila, a dolgoročno sem vedela, da želim nazaj domov," je povedala. Dve veterinarki, ki sta našli pot nazaj na Koroško bosta tako zdaj na voljo lastnikom in njihovim malim živalim v novem veterinarskem centru. Poleg Eve Čepin še Aleša Vogelj, ki ima tudi koroške korenine. Kolegici, sošolki na faksu, bosta zdaj sodelavki. Kapacitete, možnosti, da dela več ljudi na enkrat so (dve ambulanti, ločena operacijska, hospital - če morajo kakšne živali ostati na zdravljenju), a nadalje bo zaposlovala glede na potrebe, v prvi vrsti pa razmišlja o veterinarskem tehniku. Delovali bodo po sistemu naročanja, saj se želijo izogniti čakanju. Ambulanto želijo narediti čim bolj prijazno pacientu. "Že tako vemo, da je za psa, mačko stresno iti k veterinarju. Pri vsakemu psu ne boš mogel preprečiti, da ga ne bi bilo strah in bi bil v stresu, a vseeno, da bi delali čim bolj na živalim prijazen način in bi pokazali tudi ljudem, da ne dobijo samo tisto veterinarsko storitev, ampak tudi nasvet za kakršnjekoli težave. Rada bi spodbujala čim več preventive, da se prej ujame kakšna težave, ker je tudi za nas lažje kot pa potem, ko je že res hudo," je povedala. Da ime Evie vsak najprej poveže z njenim imenom, a v resnici je izpeljanko izbrala, saj evie pomeni tudi življenje. Ne daleč stran, v sosednji občini, uspešno deluje Dogs4motion, veterinarska rehabilitacija in športna medicina psov. "Dve leti sem delala tudi pri njima, z Jano in Primožem Gamsom imamo skupaj pasjo šolo Primapes, psi nas povezujejo. Prva linija bo zdaj tu pri meni, potem pa psa pošlješ naprej na bolj specialno obravnavo, terapije, imata le vodno stezo in vse. Korošci imajo zdaj res srečo, to bo kvalitetna in celostna obravnava na kupu," je zaključila.
