Da bo zadovoljna, če se bo zbralo 10, 100 ali pa 1000 ljudi, je pred dogodkom razlagala Neža Oder iz zavoda Koroška Pride, ki je Parado ponosa tudi organiziral. Z lansko parado so zgradili temelje, odzivi ljudi pa so večinoma pozitivni. "Seveda dobivamo tudi sovražna sporočila, a nas ne ganejo, z njimi se ne ukvarjamo," pravi Odrova. Z letošnjo parado so želeli opomniti tudi na kratenje pravice do protestov med epidemijo, pri čemer je parada v svojem bistvu pravzaprav protest. "V krizi smo marginalizirane skupine še bolj prizadete, šibkejše vse skupaj še bolj zadane. Morali smo biti za štirimi stenami svojih domov, kamor nas, kako ironično, tako ali tako potiska družba. Dejstvo je, da nam vlada ni naklonjena, se mi pa zdi da prevečkrat oproščamo homofobne izjave, ki prihajajo iz ust oseb na položajih. Sprašujemo se, kakšna prihodnost nas čaka. Enakopravni nismo bili niti pred epidemijo, že takrat smo potrebovali parade, kaj šele zdaj."
Parada ponosna se je po povorki po ulicah Slovenj Gradca nadaljevala s kulturno-političnim programom z govori in literarnimi nastopi na dvorišču "stare komunale", pri čemer Odrova izpostavlja tudi dejstvo, da so letos v Slovenji prvič štiri parade ponosa. "Razvoj je linearen. Letos je bolje kot lani, lani je blo bolje kot pred desetimi leti. Včasih greš tri korake naprej in potem dva nazaj, kot se je zgodilo letos, a pomembno je, da ne stojimo na mestu." Dobra stvar, ki se jim je zgodila v zadnjem letu je tudi ta, da je LGBT skupnost na Koroškem vedno bolj razvita, v HUB-u, stavbi, ki v Slovenj Gradcu združuje nevladne organizacije, je svojo pisarno dobil tudi zavod Koroška Pride. "Počutimo se opolnomočene, sprejeli so nas z odprtimi rokami in veliko lažje lahko delamo," pravi Odrova, ki si v prihodnosti želi še več zelenih luči tudi s strani občine.
Dogodki kot je parada ponosa so tudi priložnost, da ljudje začutijo, da sta za njimi zaščita in podpora skupnosti. Marsikdo je po lanski paradi dejal, da je bilo to zanj prvič, da je po mestu lahko hodil tak kot je. "Ta moment je zelo pomemben. Iz svoje izkušnje lahko rečem, da se mi je bilo veliko lažje izgubiti v ritmu velikega mesta, na Koroškem pa je bila "oznaka" bolj vidna," pravi Odrova, ki je prepričana, da so tisti, ki so čutili, da parado potrebujejo, tudi prišli. Čeprav se ji zdi, da je verjetno še kar nekaj takih, ki bi prišli, pa se borijo s strahom ali nelagodjem. "Konec koncev so to domače ulice, paradirati po njih je ravno toliko osvobajajoče kot je tudi izziv." Letošnja parada ponosa je bila v Slovenj Gradcu druga zapovrstjo, z aktivnostmi bodo v zavodu Koroška Pride nadaljevali, parade pa organizirali tudi v prihodnje. Kljub temu, da gre za velik zalogaj. Tudi zaradi evforičnega momenta.
