Tomaž Ranc
Prizadeto Mežiško dolino - od Črne do Raven - je v petek obiskal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, in sicer vse štiri poplavno prizadete občine Mežiške doline. Kot je dejal, je obisk namenjen preverjanju, kako potekajo dela na terenu, da bi v čim krajšme možnem času zagotovili pretočnost strug, pri čemer se je soočil z velikim pomanjkanjem mehanizacije in ekip za sanacijo.
Črna kliče: "Houston: imamo problem!"
"Absolutno potrebujemo veliko več mehanizacije, kot je imamo sedaj," je dejala županja Črne na Koroškem Romana Lesjak "Zdaj imamo tri bagre pajke, ampak rabili bi po tri v eni strugi! Na vsak vodotok bi morali delati na 500 metrov z enim pajkom in odvažati material, ki ga ta odloži ob rob. Bojimo se dežja. Celi kupi materiala so še v strugah ali nedaleč od njih ali pa so naplavine pomaknjene ob rob, veliko deževje jih lahko spet potegne nazaj v reko. Črna kliče, Houston, imamo problem, ne šalite se, pa ne le mi, tudi župan Ljubnega Franjo Naraločnik mi je rekel, da se boji," je povedala Lesjakova.
Po njenem je tudi ukrep nasipavanja v brežine, ki ga opravljajo sedaj, rešitev le do prvega dežja, zato je štab Civilne zaščite dal zahtevo, da se morajo vsa nujna intervencijska dela opraviti takoj, ampak da ne bi kamnov le nalagali, temveč betonirali. "Zložen material lahko odnese kot vžigalico. Vsa vojska, slovenski poklicni gasilci bi nam morali pomagati. Od 220 občin nas je bilo poplavljenih 20, to je 10 odstotkov, kje je vsa mehanizacija," se sprašuje Lesjakova, ki je ministra Brežana tudi peljala v Bistro in po nevarni poti v Toplo, da se je o razmerah prepričal sam. "K sreči ni v ujmi nihče umrl, ampak bojimo se sedanjih plazov in novega deževja," je sklenila.
Brežan: Zagotovili bomo dodatne kapacitete
"Ugotavljam, skupaj z župani, predstavniki direkcije za vode in koncesionarjev, da so potrebe še velike, zato bomo, tudi s pomočjo interventnega zakona, zagotovili dodatne kapacitete za čiščenje strug, kar je prioriteta. Hkrati pa smo govorili tudi o tem, kako protipoplavni ukrepi pomagajo, da škode, ki nastajajo, niso tako velike. Prav v Mežici, kjer smo trenutno, smo imeli kohezijski projekt, ki se je začel pred neurjem, in sedaj je ena od nalog države in ministrstva, da projekt z Evropsko komisijo podaljšamo, da dosežemo fleksibilnost, da ga bomo lahko zaključili."
Kot je dejal, so z vidika dolgoročne poplavne varnosti taki projekti izjemnega pomena. "Na eni strani govorimo o projektih, ki jih bo država udejanjala skozi načrt za okrevanje in odpornost, na drugi pa o kohezijskih projektih. Tu v Mežici smo izvajali kohezijski projekt, ki zagotavlja poplavno varnost. Zelo pomembno bo, da ga nadaljujemo, kot je bil zastavljen, in dodamo nove projekte, da bo poplavna varnost v naslednjih letih na tem območju boljša. Narava in reke so pokazale svojo moč, ljudje se moramo tej moči ukloniti, se ji na karseda možen način prilagoditi, da ne bodo ogrožena življenja in premoženje," je dejal Brežan.
V tem trenutku so potrebe po čiščenju vodotokov enormne, zato od županov tudi kritike in upravičene želje po večjem angažmaju pri čiščenju strug. "Doslej smo bili na neki način ujetnik upravljanja voda, s sprejemom interventnega zakona smo tudi to oviro odpravili, vzpostavljamo možnost, da zunaj tega sistem pridobi dodatne kapacitete in jih pošlje v vodotoke. To se mi zdi izjemno pomembna rešitev, ki bo učinkovala v zelo kratkem času," je še obljubil Brežan.
Za območje Črne, Mežice, Prevalj je bil podan seznam za 20 dodatnih bagrov, 20 kamionov in 20 ekip po pet ljudi
Na terenu 300 ekip, a očitno premalo
Na kritiko, da je na Koroškem premalo ekip, je Rok Penec, vodja Sektorja za gospodarske javne službe in investicije pri Direkciji za vode, sicer Prevaljčan, dejal, da je Direkcija RS za vode s koncesionarji prisotna na vodotkih, njena trenutna poglavitna naloga pa je zagotavljanje pretočnosti.
"Prvi preventivni ukrep, ki ga moramo zagotoviti, je, da damo vodi prostor, da lahko odteče ali nemoteno teče. V nadaljevanju so predvideni tudi sanacijski ukrepi, ki predstavljajo višjo prestavo, torej gradnja drugih vodnogospodarskih objektov, ki bodo še bolj stabilizirali brežino, zmanjšali poplavno nevarnost in tako naprej. Po zadnjih podatkih imamo v državi na terenu preko 300 enot gradbene mehanizacije in 300 dodatnih delavcev, ki sočasno tej gradbeni mehanizaciji pomagajo z drugimi vzporednimi deli," je dejal.
Kar zadeva vodotoke, sta prizadeti kar dve tretjini države, saj je teh v Sloveniji preko 44.000 kvadratnih kilometrov, zato so prioritete določene glede nae pomembnost vodotokov, je dejal Penec. "Če gledaš globalno, se ne vidi, ampak izvajalci direkcije so na najbolj nujnih točkah definitivno prisotni. Na Koroškem od Črne, Mežice, na Prevaljah, Ravnah tudi proti Slovenj Gradcu, Dravogradu. Naši delavci so prisotni na vseh odsekih in izvajajo najnujnejša dela, ki bodo v nadaljevanju pripomogla k temu, da se ne bomo srečevali s ponovno katastrofo ob prihajajočih padavinah, ki nas lahko pestijo v jesenskih mesecih," je zatrdil Penec.
Nujno še najmanj 20 ekip z mehanizacijo
A na drugi strani predvsem župani opozarjajo, da pogrešajo težko gradbeno mehanizacijo. Penec odgovarja, da so angažmaji trenutno različni, saj so jo aktivirale občine, DRSi za sanacijo cestne infrastrukture ter drugi poslovni subjekti, ki imajo mehanizacijo in sami rešujejo po določenih zaselkih, kamor se druge ekipe sploh še niso uspele prebiti.
"Mednarodne sile, tako ljudi kot mehanizacijo, skušamo zagotoviti tudi preko mednarodne pomoči. Sprožen je bil tudi poziv Civilne zaščite za mehanizacijo, ki bi jo potrebovali. Za območje Črne, Mežice, Prevalj je bil podan seznam za 20 dodatnih bagrov, 20 kamionov in 20 ekip po pet ljudi, ki bi pomagale na tistih območjih, kjer je potrebna človeška roka. Predvsem gre tu za sekače, namreč zelo veliko imamo vodotokov, kjer je prisotnega plavja, podrtega drevja, kjer je pa treba z njim ravnati zelo previdno. Sami vemo, da pri gozdarskih delih že v normalnem času prihaja do nesreč, in ne bi si želeli, da ljudje oz. nestrokovni posamezniki sami posegajo v to gmoto, ker lahko stanje še poslabšajo. Po prvi časovnici naj bi se v tednu do desetih dni pričele te ekipe pri nas pojavljati, računam da bo to realno realizirano," je še dejal Penec.
Ker je vremenska napoved v začetku tedna spet slaba, grozijo nove padavine, in vodotoki bodo zato zagotovo znova na udaru.
