Na pobude in vprašanja podpisnikov civilne iniciative oziroma prebivalcev Spodnjega Javorja so na seji občinskega sveta Črna na Koroškem odgovarjali predstavniki družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). K delni škodi, ki so jo to poletje tamkajšnji prebivalci utrpeli v dveh neurjih (21. julija in 4. avgusta), naj bi prispevala tudi gozdna vlaka Rezman, ki jo je pred približno enim letom zgradila SiDG. Kot je pojasnil vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec Branko Gradišnik, sta se na vlaki zgodila dva usada zemlje, ki sta v strugo potokov prinesla zemljino, a težava je po besedah Gradišnika bila v tem, da je bilo v strugah vodotokov veliko plavja, ko pa se je vse to nabralo, se je sprožil kložasti plaz. Da je iz kronologije oziroma dokumentacije, ki so jo pripravili, razvidno, da napak pri gradnji vlake ni bilo, so se pa potem akumulirali negativni učinki dveh vremenskih ujm, sledili sta si ena za drugo, v teh vmesnih štirinajstih dneh pa je bilo nemogoče tudi izvesti sanacijo, je še pojasnil.
K delni škodi, ki so jo to poletje prebivalci Spodnjega Javorja utrpeli v dveh neurjih, naj bi prispevala tudi gozdna vlaka
Poškodbe so se dogajale večinoma na obstoječi gozdni cesti
Da je na območju Spodnjega Javorja treba zgraditi osemnajst kompleksnih gradbeno-inženirskih objektov, ki so posledica obeh ujm, je o trenutnem stanju povedal vodja oddelka za gozdno gradbeništvo v družbi SiDG Robert Robek. "Od tega pa sta z vlako Rezman povezana samo dva objekta, kar pomeni, da sta ta in njeno stanje 'minorno' prispevali k vsej tragediji v tem zaselku Spodnje Javorje. Poškodbe so se dogajale večinoma na obstoječi gozdni cesti, ki z gradnjo vlake ni imela prav nobene povezave. To je dokaz več, da je šlo za ekstremni vremenski dogodek, kjer vlaka Rezman ni predstavljala vzroka tako obsežnih škodnih dogodkov," je pojasnil Robek in priznal, da pa so za dva pritoka vsadi na nasipnem delu vlake Rezman prispevali k škodam na tem delu. Ob tem je zagotovil še, da je bila omenjena vlaka zgrajena strokovno, sicer v vraščenem terenu, a na ekstremnih zemljiščih, kjer so bile padavine v zelo kratkem času po končani gradnji, zato je bila še nekonsolidirana. Eden od njihovih treh projektov na tem območju je zdaj povezan z vlako, trenutno izdelujejo projekte za podporne zidove. Pa so občani na tem območju zdaj varni? "Interventna dela so bila narejena, če ne bo tako ekstremnih vremenskih pogojev, kot so bili 4. avgusta, potem ocenjujem, da so občani varni," je dejal Robek. Da na tej gozdni vlaki do zdaj sečnje še sploh ni bilo, posekali so le drevje na gozdni trasi, je o tamkajšnjem gozdnem redu povedal Gradišnik. "Vlaka je bila zgrajena ravno z namenom, da bi izvedli sanacijo tistih poškodovanih gozdov - tam je na tisoče kubikov dreves smreke, ki so poškodovane od lubadarja. Redna sečnja se tako tu še sploh ni izvajala, se pravi nekih sečnih ostankov na gozdnih površinah praktično ni moglo biti," je pojasnil.
Za 4,8 milijona evrov škode v gozdovih
V avgustovski ujmi je bilo na Koroškem poškodovanih 6700 hektarjev gozdov, od tega je na območju več kot 260 hektarjev gozd popolnoma uničen (poškodovanih je več kot 80 odstotkov lesne mase). Škoda v gozdovih je v regiji ocenjena na več kot 4,8 milijona evrov. Od 1500 kilometrov vseh gozdnih cest na Koroškem je bilo v zadnjih ujmah poškodovanih skoraj 550 kilometrov cest, škoda na teh cestah pa je ocenjena na več kot 27,3 milijona evrov, je na seji poudaril Branko Gradišnik.
Za poplavljeno hišo lahko dobijo največ do tri tisočake
Občina Črna je po avgustovski ujmi odprla poseben račun, kjer še vedno zbira denar za odpravo posledic poplav na javni infrastrukturi in za pomoč oškodovanim prebivalcem. Na seji občinskega sveta občine Črna na Koroškem so potrdili tudi pravilnik o razdeljevanju dela zbranih sredstev občanom, razdelili jim bodo 135 tisoč evrov. Če bodo še dodatna, bodo razdelili še ta. "Na našem računu so bila zbrana tudi sredstva, ki so bila namenjena za obnovo skupnosti, za javno infrastrukturo in jih bomo tako namenili za obnovo te. Dobili smo pol milijona evrov," je novinarjem po seji povedala županja Črne Romana Lesjak. Pravne osebe so ta sredstva občini nakazale namensko, ta pa jih bo v skladu s tem tudi porabila. Razložila je, da bodo po sprejetju pravilnika objavili razpis, na katerega se bodo lahko z vlogami prijavili občani, nato pa jim bodo denar tudi lahko razdelili. Za poplavljeno hišo lahko dobijo največ do tri tisočake, najnižji znesek pa je 300 evrov. Medtem županja kot velik napredek izpostavlja, da je v občino včeraj prišlo še šest dodatnih ekip (v ekipi sta po dve mehanizaciji, bager in tovornjak), ki so pričele delati na vodotokih, kjer imajo še vedno težave. Medtem se je v Črno že pričela seliti tehnična pisarna, bili so že na terenu, obiskal jih je vodja tehnične pisarne, v enem tednu pa bi lahko bili na sedežu pisarne že stalno prisotni.