Jasmina Detela
Številni Slovenjgradčani so v zadnjih dneh izražali zaskrbljenost glede brezdomnega človeka, ki naj bi ne le večino dneva, ampak tudi nekaj noči preživel pred enim od večjih trgovskih centrov. Hodil je slabo oblečen, zato so mu nekateri občani priskrbeli dodatna oblačila in odeje v bojazni, da brez ustreznega zavetja ne bi zmrznil med spanjem. Zakaj je bil v mrazu brez strehe nad glavo, smo preverili pri pristojnih institucijah in tudi, kako so ukrepali.
Ni upošteval domskih pravil
Omenjenega brezdomca pozna mnogo domačinov, saj se je pogosto zadrževal pred enim od trgovskih centrov. Številni so mu kupovali razne priboljške, dali denar ... Razlog, da naj bi bil proti koncu novembra nekaj noči tam tudi spal, je bil v tem, da ni upošteval pravil, ki veljajo v zavetišču, drugam pa ni želel.
"Brezdomec, po katerem povprašujete, je zavetišče za brezdomce moral zapustiti, ker vse od namestitve v letu 2017 ni spoštoval hišnega reda in pravil bivanja (za to je dobil več pisnih opominov), do sostanovalcev in delavcev v zavetišču pa se je vsa leta, v zadnjem obdobju še pogosteje, vedel zelo agresivno, o čemer je bila obveščena tudi policija," so povedali pri Mestni občini Slovenj Gradec. Kljub temu ga niso prepustili ulici, saj mu je bila še isti dan ponujena namestitev v velenjskem zavetišču. "Brezdomec namestitve v Velenju kljub številnim pozivom in prizadevanjem sodelavcev iz zavetišča ni sprejel. Zavračal je tudi ponovno namestitev v naše, seveda pod pogoji, ki v veljajo v zavetišču, kamor pa ga nasilno ne moremo privesti. Je pa tja še vedno redno prihajal po hrano, obleko in tudi odejo. Bivanje v zavetišču temelji na pripravljenosti in prosti volji vanj nameščenega posameznika. Na pristojnem centru za socialno delo v zvezi s tem primerom že dalj časa potekajo postopki, z njim pa smo seznanili tudi policijo," so še povedali pri občini.
Bivanje v zavetišču temelji na pripravljenosti in prosti volji vanj nameščenega posameznika
Poklicali smo tudi na Center za socialno delo (CSD) Koroška, enota Slovenj Gradec, kjer primer že več let spremljajo. "Zadevo urejamo v skladu s svojimi pooblastili. Več informacij pa zaradi varovanja osebnih podatkov ne smemo posredovati," pojasnjuje Urška Krevh, pomočnica direktorja CSD Koroška, enota Slovenj Gradec. Ob tem še dodaja, da razume izražanje skrbi za druge ljudi, a pooblastila institucij so takšna, da ne omogočajo poseganja v lastno integriteto, če človek tega ne želi. Je pa njihova naloga, da zadevo preverijo, ponudijo pomoč in ukrepajo skladno s svojimi pooblastili. V konkretnem primeru v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami to tudi počnemo, zatrjuje Krevhova. Po naših podatkih je omenjeni brezdomec trenutno v ustrezni oskrbi, njegovo bivanje pa še ni dolgoročno rešeno.
Potrebujemo drugačne oblike namestitve
Poklicali smo tudi Hano Košan, predsednico društva Kralji ulice, ki ima na tem področju precej izkušenj. Kot pove, se s podobnimi primeri, kot se je zgodil v Slovenj Gradcu, srečujejo tudi drugje po Sloveniji.
"Javnost se običajno zgraža, kako je lahko zavetišče nekoga postavilo na cesto. A vsako zavetišče ima svoja pravila, ki jih je treba upoštevati. Očitno potrebujemo namestitveno podporo za osebe, ki ne morejo sobivati. Takšne osebe s kompleksnimi potrebami bi potrebovale lasten prostor oziroma stanovanje. Zavetišča bi morala biti krizna namestitev, ne dolgotrajna. Rešitev vidim v bivalnih enotah oziroma podpornih stanovanjih, take programe bi morala država ustvariti, drugače bodo ljudje zmeraj na cesti, saj vsi ne zmorejo upoštevati zastavljenih pravil v zavetiščih.
V naši državi se na koncu zgodi, da se takšne osebe zapre na varovane oddelke institucij brez lastne privolitve. To se mi zdi izrazito sporno, da ljudi odstranimo iz skupnosti, ker se nam zdijo problematični."
Ko jo vprašamo na splošno, kdaj in kako lahko institucije ukrepajo, pove, da je vsak primer unikaten. V zadevah, kjer imajo ljudje poslovno sposobnost, sami odločajo o svojem življenju in načinu življenja. Vse odvisnosti, tudi od alkohola, se zdravijo prostovoljno.
V zavetišču brez alkohola
Slovenjgraško zavetišče za brezdomce je odprto 24 ur, kar pomeni, da so lahko brezdomci v njem podnevi in ponoči. "Temu je prilagojeno dežurstvo zaposlenih, ki so vedno prisotni. Z njimi izvajajo razne aktivnosti, od kuhanja do izdelovanja venčkov in sprehodov. Vključujemo tudi zunanje prostovoljce z namenom druženja," pojasni Marija Lah, direktorica Spoturja (zavetišče je del socialnih programov tega javnega zavoda). V želji, da se postavijo na svoje noge in zaživijo samostojno, jim pomagajo na različne načine, med drugim omogočajo pogovore s strokovnjaki različnih strok. V zadnjem letu sta se dva odločila za zdravljenje alkoholizma in zdaj živita samostojno. "Je pa vse to na prostovoljni bazi, potrebnih je veliko pogovorov in prepričevanja, da se kdo izmed njih odloči sprejeti pomoč," pojasni Lahova.
V zavetišču je prostora za enajst oseb, trenutno jih je nastanjenih devet. Zagotovljen imajo en topli obrok hrane dnevno, saj je v stavbi razdelilnica hrane, vzpodbujajo pa jih k temu, da si še sami kaj pripravijo oziroma skuhajo, kajti razpolagajo tudi s kuhinjo.
Bivanje v zavetišču je prostovoljno, treba pa je spoštovati hišni red. Kot pravi Lahova, je najbolj problematičen alkohol, ki se ga v prostorih zavetišča ne sme uživati niti se ga tja ne sme prinašati. Tu prihaja najpogosteje do kršitev. "Poleg tega so brezdomci po večini individualisti, v zavetišču pa morajo sobivati z drugimi in zaradi tega občasno prihaja do trenj, ki jih zaposleni poskušajo sproti reševati," še pove Lahova.
