Sa. V.
Ko obiskovalec danes stopi pred znamenito baziliko Sagrada Família v Barceloni, ga najprej prevzame njena višina. Novi osrednji stolp, okronan z ogromnim križem, se dviga 172,5 metra nad mestom in je od letos uradno najvišja cerkev na svetu. S tem je katalonska mojstrovina prehitela dosedanjega rekorderja, ulmsko stolnico v Nemčiji. A za rekordno višino se skriva še bolj izjemna zgodba - o gradnji, ki traja že več kot 140 let.
Temeljni kamen za Sagrado Famílio so položili leta 1882. Prvotni načrti arhitekta Francisca de Paule del Villarja so predvidevali razmeroma klasično neogotsko cerkev, podobno številnim drugim sakralnim zgradbam tistega časa. Toda že leto pozneje je projekt prevzel mladi katalonski arhitekt Antoni Gaudí, ki je celotno zasnovo korenito spremenil. Namesto običajne cerkve je želel ustvariti arhitekturno delo, ki bi odražalo popolnost narave in krščanske simbolike. V njegovih načrtih so stolpi spominjali na peščene gradove, notranji stebri na drevesna debla, svetloba pa naj bi skozi vitraže ustvarjala občutek sprehoda skozi gozd. Gaudí je verjel, da v naravi ni ravnih črt, zato je tudi pri zasnovi cerkve uporabljal organske oblike, geometrijske krivulje in matematične modele, ki so bili za njegov čas izjemno napredni.
Ko je leta 1926 umrl po nesreči s tramvajem, je bila bazilika dokončana le delno. Zgrajene so bile kripta, apsida in del fasade Jezusovega rojstva. Gaudí je večino zadnjih let svojega življenja posvetil prav temu projektu in za seboj pustil številne modele, skice ter makete. Gradnjo so v naslednjih desetletjih večkrat prekinili. Eden največjih udarcev je prišel med špansko državljansko vojno, ko so bili uničeni deli Gaudíjevih načrtov, risb in mavčnih modelov. Arhitekti, ki so nadaljevali njegovo delo, so morali številne elemente rekonstruirati na podlagi ohranjenih fotografij in fragmentov dokumentacije.
Napredek je bil dolga leta počasen tudi zato, ker se cerkev ni gradila z državnimi sredstvi. Financirali so jo predvsem z donacijami vernikov in obiskovalcev. Šele z razcvetom turizma v Barceloni so prihodki od vstopnic omogočili hitrejšo gradnjo in uporabo sodobnih tehnologij. V zadnjih desetletjih je gradbišče postalo kombinacija tradicionalne obrti in najsodobnejše tehnologije. Arhitekti pri delu uporabljajo računalniško modeliranje, tridimenzionalne skene in napredne proizvodne metode, s katerimi lahko natančno poustvarijo kompleksne oblike, ki si jih je Gaudí zamislil že pred več kot stoletjem.
Danes bazilika velja za eno največjih gradbenih in arhitekturnih zgodb sodobnega časa. Ko bo dokončana, bo imela 18 stolpov, od katerih vsak nosi poseben verski pomen. Najvišji, posvečen Jezusu Kristusu, se dviga 172,5 metra nad Barcelono. Gaudí je namreč menil, da človeška stvaritev ne sme presegati naravnega dela Boga, zato je stolp namenoma zasnoval nekoliko nižje od bližnjega hriba Montjuïc.
