Najmlajša med veliko trojico, več kot tri desetletja od Toura in nekaj manj od Gira. Prireditelje Vuelte sta navdušili tritedenski klasiki pri Francozih in Italijanih, vse od začetka je kot njuna najmanjša sestra, še danes je v senci. A španska klasika, ki jo je pred sedmimi leti organizacijsko prevzel A.S.O., ki drži vajeti tudi največje vseh dirk, je pisala zanimivo zgodovino in ima svoje junake, med katerimi so tudi številni slovenski kolesarji. Izstopa seveda Primož Roglič, ki že diha za ovratnik rekorderju Robertu Herasu.
4
zmage ima Heras, po tri Contador, Rominger, Roglič.
4354
km je imela najdaljša izvedba leta 1935, ki sta jo kot edino v zgodovini osvojila. brata.
1995.
so Vuelto preselili v pozen poletni termin in se izognili Giru.
32
zmag imajo Španci, devet Francozi, sedem Belgijci.
26.
mesto je leta 2004 osvojil Valjavec in bil tretji Nešpanec.
Opojno mestno življenje
A časi, ko je policija streljala po kozah in potepuških psih, da ne bi prevračali kolesarjev, so že zdavnaj mimo. Španci so se popolnoma profesionalizirali, v nekem trenutku morda celo preveč, kot bomo kasneje spoznali. V 76 letih jih je 23 slavilo 32 skupnih zmag in so daleč pred vsemi, Francozi so jih zbrali devet, Belgijci sedem, Italijani šest, Švicarji pet ... Med posamezniki je rekorder Roberto Heras s štirimi, sledijo njegov španski rojak Alberto Contador, Švicar Tony Rominger in Roglič ter le še sedmerica, ki ima več kot eno. Ti kolesarji sicer niso tako čaščeni, kot so denimo Indurain, Hinault, Anquetil in Merckx, rekorderji Toura, ali Coppi, Binda in spet Merckx, najboljši na Giru.
Teren za nove pogodbe
Odkar so španski krog leta 1995 z aprila prestavili na pozen poletni termin, se zdi, da na njem nastopajo tisti, ki do takrat niso izpolnili zastavljenih ciljev. Tako se je Roglič v zadnjih dveh letih na njem znašel bolj po spletu okoliščin, tudi Rominger, Yates, Quintana, Ullrich, Heras so slavili, ko jim ni uspelo kje drugje, če izpostavimo le nekaj imen. Froome, Contador in še kdo pa so itak želeli pobrati vse, kar je v kolesarstvu na voljo. "V mojih časih smo se hecali, da greš na Vuelto kazensko, ker je proti koncu leta in imaš že malce dosti vsega. Je najmanj pomembna dirka od vseh treh Grand Tourov in načeloma je tako, da večina kolesarjev ima že podpisane pogodbe za naprej in so si že oddahnili. Za tiste, ki jih še nimajo, pa je to ena zadnjih priložnosti, da se dokažejo. Ampak za večino pelotona je dirka sproščena, tudi sponzorji ne pritiskajo," je dejal Tadej Valjavec, ki je na Iberskem polotoku nastopil trikrat in prisostvoval slavjem Herasa.
Roglič je najbolj kompleten kolesar
Tudi letošnjo dirko po Španiji je zaznamoval Primož Roglič. "Letos je pokazal, da zna biti konkurenčen tudi v zadnjem tednu, stopil je še stopničko višje v svojem razvoju, je vse bolj kompleten kolesar. Letos na Vuelti ni imel slabega dneva. Že pred zadnjim kronometrom je imel dovolj veliko prednost pred najresnejšimi tekmeci v generalnem seštevku, da se mu ni bilo treba ničesar bati," je nastope rojaka ocenil Tadej Valjavec. "V tej konkurenci je bil najmočnejši na vseh področjih. Na klancih, v kronometru, ne nazadnje tudi v šprintih, ki so bili speljani navzgor," je še dejal naš sogovornik. Konkurenca sicer ni bila tako močna kot na dirki po Franciji, a še vedno je bila vrhunska, poudarja. "Ni majhna stvar, da dobiš dirko po Španiji. Mogoče se nam zdaj zdi, da je bilo kar z levo nogo osvojeno, ker sta Tadej Pogačar in Primož Roglič dominantna povsod, kjer nastopata, in je postalo normalno, da zmagata. Deset let nazaj smo bili Slovenci veseli, če smo se borili za deseterico. Pa to ne pomeni, da smo bili takrat slabi, Tadej in Primož sta zdaj toliko močnejša," je zaključil Tadej Valjavec.
Mnogi se odličnega španskega hribolazca sicer bolj kot po teh uspehih spomnimo kot izjemnega pomočnika Lancea Armstronga v gorskih etapah Toura. "Raztural je na Vuelti, kjer je imel proste roke. Armstrongov US Postal ga je kupil, ker je že prej zmagoval v Kelmeju. Gotovo je dirka dobra iztočnica za dobro pogodbo." Niso sicer vse njegove zmage povsem čiste, po četrti leta 2005 je bil pozitiven na EPO, a je s pritožbo zaradi domnevnih nepravilnosti pri izvedbi testiranja leta kasneje dobil sodno bitko, španska kolesarska zveza pa mu je morala izplačati še več kot 700 tisoč evrov odškodnine. Da je šlo takrat marsikaj narobe, priznava tudi 44-letni Besničan. "Heras je bil kolesar vrhunskega kova, ki je zmagoval vsepovsod. Bil je eden najboljših tistega časa, ne glede na to, kako je bilo. Bolj gre za druge, od petega, šestega mesta do dvajsetega, ko ga prej nisi nikoli videl, kasneje pa tudi ne, tam pa z njim niti približno nisi mogel dirkati. V Španiji je bil žal doping najbolj prisoten, v tistih časih si tam doli težko kaj brskal. Ampak tega ni že nekaj časa in prav je tako."
Če ti je všeč ekstremno
Sicer pa ima Španija poseben čar, temperament, edinstvenost, kar je številne v pelotonu pritegnilo. Tudi Tadeja Valjavca. Pa ne govorimo le o podaljšku poletja v jesen in prijetnih temperaturah, pač pa o posebnostih, ki jih navadni smrtniki označujemo za norost. Vuelta slovi po brutalnih vzponih, na katere težko že pešačiš. "Najbolj znan je še danes Angliru, zmeraj je bil strah in trepet, spoštovanja vreden klanec, ki sem si ga zmeraj želel. Je pač nekaj ekstremnega in takšne stvari so mi všeč. Samo enkrat sem ga vozil in je bilo super. Saj je težko, po drugi strani pa je izziv, ki ga je lepo premagati in ti ostane za zmeraj v spominu. Dirka ne odstopa po profilu, da bi bila lažja, je, kot se za tritedensko spodobi," je sklenil naš nekdanji odlični hribolazec.