Slovenski judo dosega na mednarodnem prizorišču izjemne uspehe, ki se zrcalijo v odličjih na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih ter drugih mednarodnih tekmovanjih. Velik delež k prepoznavnosti slovenskega juda v svetu pripada tudi Judo klubu Impol iz Slovenske Bistrice, ki je v torek z akademijo in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim za razvoj proslavil 60-letnico delovanja.
Impol je igral pomembno vlogo že v nekdanji Jugoslaviji. Osvojil je kar tri ekipne naslove jugoslovanskega prvaka, dvakrat je bil podprvak in dvakrat tretji, nekateri najboljši pa so po večkrat osvojili tudi naslov posamičnega jugoslovanskega prvaka. Največji ekipni mednarodni dosežek je tretje mesto na klubskem evropskem pokalu leta 1984. Rezultate žanjejo tudi v samostojni Sloveniji, saj so osvojili 16 ekipnih naslovov državnega prvaka.
Najboljši skozi roke Pliberška
Na akademiji so se spomnili zaslužnih mož, ki so ustanovili bistriški judo klub - Franca Pliberška, Ivana Brbreta, Adija Greifa in pokojnega Jožeta Soršaka - in orali ledino daleč najuspešnejšega športnega kolektiva v občini. V klubu je bilo vzgojenih pet olimpijcev; ob pokojnem Stanku Topolčniku še Janez Vidmajer, Franc Očko, Filip Leščak in Matjaž Ceraj. Prvi štirje so prve korake v kimonu naredili pod vodstvom Franca Pliberška in se ob njegovem strokovnem delu razvili v sijajne tekmovalce. "Spomini na leta, ko smo se v Slovenski Bistrici organizirano lotili juda, niso usahnili v pozabo. Najprej so nas hoteli vriniti v tamkajšnji TVD Partizan. A ker sem vedel, da to ne bo dobro, smo iskali ustreznega partnerja, ki bi bdel nad klubom. In našli smo ga v podjetju Impol, ki nam že vseh 60 let stoji ob strani," je dejal Mariborčan Pliberšek, ki je vzgojil pet olimpijcev, ob naštetih tudi Celjana Štefana Cuka, ki je nekaj let nosil majico bistriškega kluba. "Da so šli skozi moje roke, sem zelo ponosen. Ni naključje, da je sedež Judo zveze Slovenije (JZS) že dolga leta v Slovenski Bistrici, saj si je mesto s sijajnimi dosežki Impolovih judoistov doma in v tujini to zaslužilo," je dodal sogovornik, za katerega je judo več kot šest desetletij sestavni del življenja.
Zadovoljstvo tudi brez kolajne
Med tistimi, ki so spisali najbolj svetle strani zgodovine, je zagotovo Filip Leščak - trikratni olimpijec, leta 1984 v Los Angelesu in štiri leta kasneje v Seulu pod jugoslovansko zastavo, v Barceloni 1992 pod slovensko. "V Los Angelesu sem osvojil peto mesto, kar je moj največji dosežek na olimpijskih igrah. Po štirih zmagah sem v polfinalu doživel poraz, nato pa se boril za bronasto kolajno, ki se mi je iz rok izmuznila tudi zaradi pristranskih sodnikov," je še zdaj z grenkobo razložil Leščak, ki se je izkazal s še tremi petimi mesti - z enim na svetovnem prvenstvu in dvema na evropskem. Kolajna kot da mu ni bila usojena, je pa osvojil več naslovov jugoslovanskega prvaka. "Tudi brez kolajne na največjih tekmovanjih sem s kariero zelo zadovoljen," je dejal Leščak.
Dvakrat je bil na olimpijskih igrah Očko, dolgoletni generalni sekretar JZS, uveljavljeni mednarodni sodnik in eden tistih, ki imajo veliko zaslug za uspehe. "Član Impola sem od leta 1969, tako da praznujem 50 let aktivnega dela v tem športu. Leta 1979 sem v Edinburghu osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka, nato sem bil še peti na članskem prvenstvu stare celine, na olimpijskih igrah v Los Angelesu pa sedmi," se spomni Franc Očko, ki je v vlogi sodnika obredel cel svet. "Za menoj so dvojne olimpijske igre, sedem svetovnih prvenstev in še več evropskih."
Na vprašanje, kdaj bo JK Impol spet imel olimpijca - zadnji je bila leta 2012 v Londonu Matjaž Ceraj -, pa je odgovoril: "Vzgojiti olimpijca je garaško delo. Konkurenca je izjemna. Upam, da bo to Vito Dragič. Fant se dobro kosa s tekmeci. Menim, da je na pravi poti, da stopi na blazine v Tokiu."
