Zlati grb za kulturo Glasbeni šoli Celje

Lani 110. obletnica delovanja. Najvišje mestno priznanje za izjemen prispevek h glasbi in kulturi nasploh

Ravnatelj z županom Bojanom Šrotom
Ravnatelj z županom Bojanom Šrotom
Glasbena šola Celje
Datum 12. april 2019 17:57
Čas branja 2 min

Letošnje leto bo za Glasbeno šolo Celje (GŠC) prav posebno. Mestni svet je sklenil, da se ji ob letošnjem občinskem prazniku podeli zlati celjski grb za izjemen prispevek h glasbenemu in kulturnemu življenju. Po 110 letih delovanja si to zasluži, so se strinjali mestni svetniki in svetnice.

Ravnatelj z županom Bojanom Šrotom
Ravnatelj z županom Bojanom Šrotom
Glasbena šola Celje

Sodelujejo bivši ali sedanji

Danes se največ učencev uči igrati klavir, v zadnjih letih pa imajo velik porast basovskih trobil. "Že kar nekaj let se - zaradi omejitve obsega dejavnosti resornega ministrstva - pri nas v vseh programih na osnovni stopnji letno izobražuje približno 750 učencev. Na srednji stopnji - umetniški gimnaziji, ki jo izvajamo skupaj s I. gimnazijo, pa se številka giblje od 90 do 100 dijakov letno," razlaga Mlakar.

Glasbena šola Celje je lani praznovala 110 let.
Glasbena šola Celje je lani praznovala 110 let.
Asja Lednik

Mali orkester v Cremono

V šoli si prizadevajo tudi, da mladim glasbenikom omogočijo gostovanja v tujini. Tako se Mali godalni orkester GŠC, ki je lani praznoval 15 let delovanja, kmalu odpravlja v Italijo. Enainšestdesetčlanski orkester, ki ga sestavljajo učenci osnovnega izobraževanja, stari od osem do šestnajst let, je prejel povabilo Evropskega združenja učiteljev godalnih instrumentov, ESTA (European String Teachers Association), da sodeluje na 47. konferenci združenja ESTA, ki bo letos v Cremoni.

Največ učencev se uči igrati klavir, v zadnjih letih imajo velik porast basovskih trobil.
Največ učencev se uči igrati klavir, v zadnjih letih imajo velik porast basovskih trobil.
Asja Lednik
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
29%
429 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
23%
332 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
18%
268 glasov
Ne, zakaj pa?
21%
303 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
133 glasov
Skupaj glasov: 1465