Ob hlevu Francija Landekerja iz Ivence pri Vojniku je šest hektarjev polj s povsem uničeno koruzo. "To je bila moja glavna hrana za pitance, bikce, ki sem jih ravno sedaj nameraval uhleviti. A brez silaže ni pitancev," opisuje Landeker. Njegovo njivo si je včeraj v družbi predstavnikov občine Vojnik in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije ogledal državni sekretar kmetijskega ministrstva Darij Krajčič. "Že prvi dan po neurju sem bil neuradno na obisku tukaj in takoj smo začeli pripravljati spremembe zakonodaje. Ta gre v smeri, da bodo lahko kmetje dobili odškodnino od države tudi za tiste škode, ki se dajo zavarovati. Tam, kjer bo zaznano 100-odstotno uničenje pridelka, bo izplačilo možno že v tem letu. Kar je manj, bomo šli po sistemu, ki je veljal do zdaj, in bo izplačilo predvidoma v naslednjem letu," je opisal pomembno spremembo, ki bo na dnevnem redu prve seje vlade po počitnicah.
Problem kmetov je le še v tem, kako bo njihova škoda, ki jo sami ocenjujejo na 100-odstotno, ocenjena. "Lani mi je suša uničila 45 odstotkov pridelka. Ravno pred kratkim pa sem prejel odločbo, da sem upravičen do natanko 0 evrov odškodnine," je dodal Landeker. "Vsa dolina je videti podobno kot pri Landekerju," je dodal direktor Kmetijske zadruge Celje Peter Vrisk. "Kot zadruga bomo poskušali pomagati, da kmetje, ki v tej ujmi niso bili prizadeti, drugim donirajo nekaj krme. Nekateri se že odzivajo. Pomoč mora priti čim prej, da bi te kmetije lahko preživele. To vojniško področje je izjemno hudo prizadeto. Še nikoli ni bilo toliko škode, kot jo je bilo narejene sedaj v treh dneh. Tri dni zapored je odkrivalo strehe, klestilo pridelek. Nobena pšenica še ni požeta, ne vemo, ali bo, ker se deževje še kar napoveduje. Kriza je izjemno huda. Vsi bomo morali strniti vrste, da bodo ljudje še kmetovali na tem področju."
Po oceni kmetijske svetovalne službe so minule ujme po državi poškodovale okoli 60 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in 600 tisoč kubičnih metrov lesa. "V tem trenutku takšna ujma ni tako razsežna, kot je suša ali pozeba v trajnih nasadih. Tako hudega vpliva to nima na prehransko varnost države." A v luči podnebnih sprememb bodo kmetovalci morali spremeniti odnos do zaščite pred neurji, je dodal. V bodoče bodo za razpise, ki vključujejo trajne nasade, zahtevali, da morajo biti zavarovani pred točo. Predvsem pa, je dodal, državna pomoč ni edini vir za nadomestitev škode. "Zelo pomembna so zavarovanja. Tu pa ugotavljamo, da so določene kulture slabo zavarovane, zlasti poljščine, medtem ko imajo hmeljarji zelo velik delež zavarovan."
Vojniško občino je v minulih dneh obiskalo veliko predstavnikov države, med njimi tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. "Obiski so dobrodošli. Da ljudje, ki so odločevalci, vidijo situacijo. Da bodo, ko bomo prijavljali škodo, vedeli, da si nismo nič izmislili," pravi vojniški župan Branko Petre, ki mu zdaj največ preglavic povzročajo plazovi. Sešteli so tudi stroške dosedanjih intervencij – 470 tisoč evrov so znašali. Obetajo si, da bodo sedaj vendarle ti izplačani tudi domačim gasilskim društvom, ki so bili sprva iz izplačil izključeni, na kar je Petre prav ob obiskih glasno opozarjal.
