Več pomoči mladim podjetnikom iz velenjskega Saša inkubatorja

V Šaleški dolini je zadnje tedne vrelo od idej, ki bi jih lahko s pomočjo nepovratnih sredstev, do katerih bo regija upravičena zaradi prestrukturiranja premogovne regije, lahko uresničili. Ena od teh je nadgradnja Saša inkubatorja v smeri, da bi podjetjem pomagali tudi tako, da bi jim omogočili najem proizvodnih prostorov. Po oceni direktorice Saša inkubatorja ​​Karle Sitar mlada podjetja potrebujejo prav to - industrijski inkubator.

"Kljub krizni situaciji v Saša inkubatorju nismo zabeležili posebnega upada poslovanja naših podjetij, nobeno se zaradi koronavirusa ni zaprlo. Nasprotno, v tem obdobju je nastalo 16 novih, 32 novih delovnih mest, ta številka sploh še ni dokončna. A čeprav so uspešna, so še vedno mlada podjetja, ki nimajo lastnih sredstev, lastnega kapitala, ki niso dovolj zanimiva za banke, za resnejša posojila, da bi si lahko sami postavili proizvodne prostore. Mislim, da je prav, da to vrzel zapolnimo in jim ponudimo infrastrukturo. Vanje smo vlagali tri, štiri leta in bila bi resnična škoda, da nam sedaj odidejo v katero od drugih regij," izpostavlja Sitarjeva.

Sklad tveganega kapitala

Po projektu, ki so ga pripravili v Saša inkubatorju, bi v poslovni coni Stara vas postavili objekt, velik pet tisoč kvadratnih metrov. "Postaviti želimo osnovno infrastrukturo, da lahko podjetja, ki sedaj svoje izdelke delajo praktično ročno, pridejo vsaj na delno avtomatizirano maloserijsko proizvodnjo," opisuje direktorica.

To pa še ni vse. Mladim podjetjem želi pomagati tudi tako, da bi iz sredstev za prestrukturiranje oblikovali regijski sklad tveganega kapitala v višini 1,5 milijona evrov. "Če je prvi steber program, drugi prostori, moramo zagotoviti tudi močan tretji steber, kjer se lahko ta zagonska podjetja napajajo, dobijo financiranje. Sklad je zastavljen tako, da ima dve področji. Prvo je financiranje zagonskih, startup podjetij v začetni fazi rasti v obliki nepovratnih sredstev. V drugi fazi pa je predvideno financiranje hitrorastočih podjetij v obliki lastniškega financiranja z večjimi deleži. Sistem je predviden tako, da se ti deleži po petih ali sedmih letih prodajo in se izkupiček vlaga nazaj v sklad. S tem si zagotovimo trajnost financiranja tudi za naslednje generacije," opisuje Sitarjeva. Dodaja, da bi tak sklad bilo smiselno ustanoviti tudi, če ga v sklopu prestrukturiranja regije ne bodo priznali kot upravičenega. "V tem primeru bi lahko postavili vsaj manjši sklad z zasebnimi vlagatelji, ki bi deloval po principih angelskega investiranja."

Do novih prostorov čim prej

Ideje Saša inkubatorja sežejo še dlje. Dobesedno dlje. Njihov sistem inkubiranja podjetij bodo razširili še v občine Ljubno, Nazarje in Šmartno ob Paki, kjer je lokalna skupnost izrazila željo po tem. "Zdi se mi izjemno pomembno, da to naredijo z nami, ne mimo nas." Vzpostaviti želijo še razvojno-prototipni prostor, učni center za industrijo 4.0. Na tem področju sodelujejo s Sripom Tovarna prihodnosti, ki deluje pod okriljem Instituta Jožef Stefan. Vse to naj bi po grobi oceni stalo okoli 8,5 milijona evrov.

Najverjetneje bo projekt, če bo izbran v sklopu projektov prestrukturiranja regije, sofinanciran v višini 85 odstotkov. Ena največjih dilem pa je, kdaj bodo projekti, ki izpolnjujejo kriterije, sploh izbrani. Saša inkubator namreč želi mladim podjetnikom poslovne prostore ponuditi že v letu ali vsaj poldrugem letu. Kateri od projektov bo izbran, pa pred poletjem najverjetneje ne bo znano. "Mi gremo v vsakem primeru s tem projektom naprej že sedaj, ker ne želimo izgubiti še enega leta. Pozanimali smo se, ali lahko stroške upravičujemo za nazaj - in so nam pritrdili, da jih lahko. Če ne bomo izbrani na razpisu, bomo pa iskali druge nepovratne vire ali možnost javno-zasebnega financiranja," je odločena direktorica.

S tem Velenjčani orjejo ledino med inkubatorji. Zavedajo se namreč, da bodo tako lahko zadržali svoja uspešna zagonska podjetja in hkrati postali privlačni tudi za mlada podjetja iz drugih regij. Tako bi na leto lahko ustvarili vsaj 50 novih delovnih mest. To pa je gotovo eden od osnovnih ciljev prestrukturiranja trenutno od energetike odvisne doline, računajo pripravljavci.