
Od leta 2008, ko je zaživel Regionalni center za ravnanje z odpadki (RCERO), sofinanciran od 24 občin savinjske statistične regije, se na celjskem Bukovžlaku smeti ne kopičijo več. Pred prelomnim letom so večino odpadkov preprosto odložili, v zadnjih devetih letih pa so obdelali kar milijon ton odpadkov. Najprej so postavili sortirnico, s katero so iz smeti dobili surovine za reciklažo. Nato so odprli objekt za demontažo kosovnih odpadkov pa kompostarno, na koncu pa še toplarno, v kateri termično obdelajo preostanek odpadkov, med drugim blato iz čistilnih naprav, kar Sloveniji zaradi napovedi Madžarske, da slovenskega blata ne bo več sprejemala, dela precej sivih las.
Vse naštete naložbe, s katerimi se uvrščajo med pionirje na področju ravnanja z odpadki, so stale več kot 50 milijonov evrov. A jih nikoli ni konec, saj poskušajo sistem ločevanja odpadkov vedno nadgrajevati. Zgolj za nadgradnje so občine, ki so se pridružile projektu, v teh letih v obliki najemnin za objekte prispevale 16 milijonov evrov. Z zadnjima naložbama, skupaj vrednima 5,5 milijona evrov, so nadgradili sistem ločevanja še uporabnih frakcij iz mešanih odpadkov, dodatno pa so sistem posodobili tako, da ta odpadno embalažo pravzaprav sam ločuje, zaposleni, ki so nekoč pred kupi odpadkov ločevali posamezne uporabne frakcije, pa zdaj strojno ločevanje le še nadzirajo in tako poskrbijo za dodatno, kar 99-odstotno čistost frakcij, namenjenih za recikliranje.
"Delovna mesta so zdaj neprimerljivo prijaznejša, kot so bila, saj zaposleni ločevanje le še nadzirajo," je poudarila vodja RCERO Tina Kramer in dodala, da lahko zdaj celo iz mešanih odpadkov še preberejo okoli 20 odstotkov uporabnih materialov. Letno to pomeni približno osem tisoč ton embalaže, ki bi sicer končala na odlagališču odpadkov, tako pa se vrne v sistem recikliranja.

Podelitev koncesije ali pa nič
"Mi krožno gospodarstvo, o katerem je dandanes toliko govora, dejansko živimo. Se pa pri tem počutimo malce osamljeni. Tisti, ki embalažo dajejo na trg, bi se tudi morali začeti obnašati bolj trajnostno," je ob tem dodal direktor celjskega komunalnega podjetja Simbio Marko Zidanšek. Obenem so v Celju še vedno edini, ki del mešanih odpadkov in blata iz čistilnih naprav skurijo, ali kot poudarjajo, termično obdelajo, ter s tem ogrevajo Celjane. "Mene čudi, da v Sloveniji ne znamo narediti preprostega koraka, ki se mu reče prenos dobrih praks. Naš center je najstarejši, a presenetljivo tudi najbolj sodoben. Tudi če se kdo hvali drugače, so tehnični in ekonomski kazalci neizprosni in dejstvo je, da je to edini center, ki izpolnjuje zahteve vseh petih hierarhičnih stopenj Evropske unije glede ravnanja z odpadki in ki ima tudi zaključen krog ravnanja s temi odpadki. K nam na ogled RCERA in toplarne hodijo iz cele Evrope, nekdanji okoljski minister pa je parlamentarno delegacijo peljal mimo Celja na ogled na Dunaj. Za nas je to ponižujoče. Imamo res dobre rezultate. Človek bi pričakoval, da bo to kdo posnemal," je ob tem dodal celjski župan Bojan Šrot.
V najvišjem bonitetnem razredu
Družba Simbio si je pred kratkim po oceni Bisnoda prislužila zlato boniteto, ki jo prejmejo le podjetja, ki so tri leta zapored dosegla boniteto AAA. Od registriranih 135 slovenskih podjetij s področja ravnanja z odpadki le 23 podjetij sploh dosega mednarodno priznane standarde odličnosti. V Celju pa so pred njimi le v Cinkarni Celje, kjer se lahko pohvalijo s platinasto boniteto, je dodal Marko Zidanšek.
Želijo večje okoljsko dovoljenje
V Celju sicer že predelujejo odpadke tudi za nekaj drugih občin, ki niso sofinancirale objekta, gre predvsem za občine s ptujskega območja in iz Zgornje Savinjske doline. To pomeni, da v Celju predelujejo odpadke za četrtino slovenskih občin. So pa že na robu dovoljenih zmožnosti, zato so, kot je dejal Šrot, že podali vlogo za povečanje okoljevarstvenega dovoljenja, ki trenutno dovoljuje predelavo slabih 30 tisoč ton odpadkov, kapacitete pa dovoljujejo predelavo 40 tisoč ton odpadkov. "Največji pritiski so trenutno na področju ravnanja s komunalnim blatom. Mi blato z naših čistilnih naprav termično obdelamo v toplarni, vsi drugi so pa rekli, da je to brez zveze, ker so doslej to vozili na Madžarsko, lahke frakcije pa v Avstrijo. Vendar mi ne bomo nikoli pristali na to, da bi sem vozili še kakšne druge odpadke. Vse, kar pride, pride le preko Simbia, tako da točno vemo, kaj tja pripeljejo," dodaja celjski župan.