
Piše se zgodovina, je bil ponosen Branko Ravnak, človek, ki že desetletja premika meje tako pri razumevanju ljudi s poškodbami hrbtenjače kot pri njihovih dejanskih sposobnostih. Tokrat je za dva slovenska paraplegika uredil, da sta se v ruskem olimpijskem Sočiju udeležila mednarodnega tekmovanja s športnimi vozički za invalide, ki poteka na slovitem dirkališču formule ena.

Dirkača po naključju, rokometaša po sili
"Prijavila sva se menda zadnja, zato sva dobila zadnji startni številki. Časa za trening ni bilo veliko, le kake tri tedne sem v okolici doma s sposojenim vozičkom treniral," opisuje Povše. Janezu, štirikratnemu udeležencu paraolimpijskih iger in evropskemu prvaku v atletiki, si športnega vozička sicer ni bilo treba sposoditi. Pred 20 leti se je namreč s tem precej ukvarjal, potem pa je ta športna panoga kar nekako usahnila.



Delovne ali unikatne rokavice?
Tako Janez kot Aleš sta si opremo morala urediti sama. Najverjetneje sta bila edina, ki nista imela po meri izdelanih rokavic, temveč sta si kupila navadne delovne in si jih s trakom le malce ojačala. Športne vozičke namreč tekmovalci poganjajo z rokami, a ne na način, kot to vidimo pri ročnih kolesarjih, temveč tako, da dejansko z roko potiskaš kolesa na vozičku. "Pravzaprav že kar udarjaš po vozičku, zato je včasih, sploh ko tekmovalci vozijo eden za drugim, slišati kot lokomotiva," opiše Aleš.

Za invalida je še bolj pomembno, da se giblje in ukvarja s športom

