Na edino še ohranjeno postajo enotirne železnice Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče se je v soboto slovesno po skoraj šestdesetih letih na Železniško postajo Zreče vrnila skoraj 100 let stara parna lokomotiva. Zadnji vlak je iz Zreč v Poljčane peljal 15. aprila 1962, od Zreč do Poljčan pa je stalo veliko ljudi, ki so mahali vlaku v slovo, mnogi so jokali.
Lokomotiva, ki je bila dolgo v železniškem muzeju, se je po dogovoru med Slovenskimi železnicami in Občino Zreče vrnila v Zreče in bo odslej turistična atrakcija na Lokalni muzejski železnici Zreče. Svečani izvoz parne lokomotive iz kurilnice v Zrečah so spremljali župan Občine Zreče Boris Podvršnik, vsi zaslužni zato, da je lokomotiva znova v Zrečah, predvsem pobudnik oživitve železnice v Zrečah Anton Galun, predstavniki Slovenskih železnic in drugi gostje. Lokomotivo je blagoslovil zreški župnik Peter Leskovar. Prihod lokomotive je spremljal pester kulturni program, v katerem so sodelovali Zreški kovači, Katarina in Andrej Lajhar, Dragonarji, Ana Hren, Osnovna šola Zreče in Godba Slovenskih železnic.
Župan Podvršnik je povedal, da nameravajo vožnjo z vlakom in ozkotirno lokomotivo, ki ima edina v Sloveniji dovoljenje za vožnjo, vzpostaviti v kratkem. Vagon že imajo, a ga morajo obnoviti. Turistični vlak bo vozil proti Slovenskim Konjicam. Lokomotiva je bila izdelana 1922 v tovarni Orenstein & Koppel v Berlinu. Gre za serijo, ki je bila namenjena za poplačilo škode, povzročene v prvi svetovni vojni. Je triosna industrijska lokomotiva, prazna tehta 12 ton, dolga je šest metrov, njena moč je 90 kW in doseže najvišjo hitrost 25 km/h. Ta tip lokomotive je vozil predvsem v rudnikih in železarnah. To lokomotivo so nazadnje uporabljali v železarni na Jesenicah.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
