Rozmari Petek
Če želi turist danes v Zgornji Savinjski dolini izbrskati različne zanimivosti in doživetja, se mora kar namučiti - obiskati mora kup različnih turistično-informacijskih centrov, prečesati splet in forume. Nič kaj lažje ni novinarju, ko išče informacije. "Absolutno manjka nekdo, ki bi držal roko nad vsemi stvarmi, upravljavskimi, komunikacijskimi, promocijskimi. Nekdo mora biti center. Tega pri nas ni," ocenjuje zunanja sodelavka Razvojne agencije savinjsko-šaleške regije Urša Zgojznik, ki je skupaj s starosto turizma v regiji Markom Slapnikom pripravila osnutek nove strategije turizma v dolini osmih majhnih občin pod vznožjem Logarske doline. "V preteklih letih se je turizem začel vrteti le znotraj občin. To je z vidika gosta, turista, nesprejemljivo, da bo gledal, kje se konča ena majhna občina in začne druga. Morda tudi v luči novega časa, da bi stremeli k razvoju in da bi dolina ponujala priložnosti tudi za mlajše generacije, se nam je zdelo, da je treba 'resetirati' obstoječe stanje," dodaja soavtorica strategije.
Destinacije potrebujejo dirigenta
Da je destinacije treba upravljati, kot nad orkestrom bdi dirigent, je poudarila tudi Dubravka Kalin iz Direktorata za turizem, ki je prisluhnila predstavitvi nove strategije. Brez upravljanja ne gre, je dodala, sicer začne destinacijo upravljati sam trg, kar je najslabši scenarij. Je pa dejstvo, da vse zavode, ki se ukvarjajo s turizmom, povprečno v 44 odstotkih pokrivajo občine, ostalo pridobijo z evropskimi razpisi.
Živahno je le v poletnih mesecih
Dela sta se lotila drugače kot velja za mnoge debele strategije, ki po sprejetju na občinskih svetih nemo obtičijo v predalih. "Šla sva na teren. Nisva hotela zapisati le kupa lepih besed in ponavljati statistike. Želiva, da strategija zori in živi," je opisala. Sicer statistika doline ni ravno slaba - pred korono je dolino obiskalo več kot 100 tisoč gostov, ki so v povprečju ostali tri dni. Daleč največ gostov pride iz Nizozemske, sledijo Nemčija, Belgija ter Češka. A živahno je le v poletnih mesecih, v ostalih se zdi kot da dolina spi, sta opisala avtorja, ki sta obenem opazila, da komunikacija in marketing v dolini šepata. "Vemo, da ni dovolj financ, kadra, a premakniti se moramo. S tem, kar imamo, moramo narediti več," pravita. A vse se začne pri organiziranosti, zato predlagata, da se naredi nov zavod ali konzorcij. "Ne odkrivamo tople vode. Takšna je zgodba drugih uspešnih destinacij," dodaja Zgojznikova. S Slapnikom bosta zato do jeseni na občinskih svetih predstavljala novo strategijo in pobudo za ustanovitev enotnega zavoda za turizem (imajo ga tudi tri šaleške občine), upajoč, da bodo občine predlogu prisluhnile in celo dvignile proračunska sredstva za turizem.
Od povezanosti bi lahko vsi imeli več - tako ponudniki, občine kot sami turisti
"Mi že od leta 2010 dajemo več kot deset odstotkov proračuna za turizem. To sedaj združevati, je zelo velika naloga izdelovalcev strategije. Že leta 2019 smo poskušali združevati," je dvomljivo komentirala županja Solčave Katarina Prelesnik. Franjo Naraločnik, župan Nazarij, je odgovornost preložil na stran občinskih svetnikov, češ, saj ti odločajo o proračunu. "Spomnite se, 'moto' jeseni je bil, kako nenameniti več denarja za muzeje, kako nenameniti več denarja za skakalnice." Da je treba ustanoviti organizacijo, ki bo združevala turistične ponudnike in jim pomagala, je menila županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik. "Je pa odvisno od občinskih svetov in nas županov, kako bomo to znali predstaviti." Odgovor na vprašanje, koliko sredstev občine trenutno namenjajo za turizem, ni znan niti pripravljavcema strategije. "Do teh številk je zelo težko priti, ker občine to vsaka po svoje tolmačijo. Za ene je že vlaganje v infrastrukturo tudi vlaganje v turizem. Zato je podatke, ki bi bili na primerljivi osnovi, zelo težko dobiti," pravi Zgojznikova.
Potrebna je odločitev za turizem
Vidi pa, kje bi lahko prihranili. Morda ni ravno potrebno, da na tako majhnem področju deluje devet turistično-informacijskih centrov, meni. Omenila je primer Kočevja, kjer je občina začela desetino proračuna namenjati za turizem. "Imeli so manj kot nič, kar se turizma tiče. Potrebna je le odločitev za turizem. Potem veš, da moraš tudi investirati in da se na daljšo dobo stvar začne obračati. To je tudi naša ideja. Da začne nekdo zares delati na razvojih sredstvih, razvojnih priložnostih, pridobivati evropska sredstva, predvsem pa tržiti produkte. Ker turizem je gospodarska dejavnost in danes naše območje ne trži produktov. To počno zgolj ponudniki sami, kolikor se pač znajdejo."
Logarska je sicer znana, da si niti ne želi masovnega turizma. "Domačini se včasih 'pohecamo', da turistu niti ni treba priti do Logarske doline. Kje vse bi se lahko ustavil, toliko vsega bi gostu lahko ponudili, da v skrajnem primeru morda do Logarske res ne bi niti prišel. To Logarsko razbremeni, hkrati da priložnost vsem ostalim turističnim točkam. Pa tudi. Temi, kot sta trajnostno in mobilno upravljanje destinacije, ne moreta biti stvar ene same občine. Da človek pride do Logarske, obremeni vse občine navzdol. Gre za prevečkrat zelo ozko gledanje. Ravno zato, ker ima vsaka občina nekaj ponuditi, nekaj pa mora tudi 'požreti', je treba dvigniti na nivo upravljanja vodilne destinacije Zgornje Savinjske doline," je zaključila sogovornica. Slapnik pa je dodal, da bodo sinergije iskali tudi z drugimi občinami, ki jih povezuje Savinja. "Naj reka postane most," je slikovito izpostavil.
