Od štirih v preteklih tednih odkritih primerov v naravi odvrženega odpadnega blata so trije v savinjski regiji, od tega je le eno območje sanirano. Odpadno komunalno blato enakih razsežnosti, kot je bilo odvrženo v Pivoli v občini Hoče - Slivnica, je tudi v Dramljah. A ker je na zasebnem zemljišču in ob tem (še) ne ogroža pitne vode, ga niti občina ne sme premakniti, ker ne sme posegati na tuje zemljišče. Niti imen lastnikov zemljišč, ki so skorajda zagotovo vedeli, kdo in kaj odlaga na njihovi zemlji, nihče ne upa izdati. Enako velja za primer v Podčetrtku. "Mi smo naredili, kar smo lahko. Poklicali smo ustrezne organe, se ponudili, da pomagamo pri odstranitvi, a narediti ne smemo ničesar, ker nismo stranka v postopku," opisuje župan Podčetrtka Peter Misja, ki je v tem tednu kot predsednik Skupnosti občin Slovenije na vlado, ministrstvo za okolje in prostor, poslanke in poslance državnega zbora ter na državni svet naslovil poziv k takojšnjemu sistemskemu reševanju kritičnih razmer z odpadki oziroma odpadnim blatom.
Sanacija čaka izvajalca ali lastnika zemljišč
"Če nedovoljeno odloženo blato ogroža življenje ali zdravje ljudi, gre za okoljsko nesrečo. V takšnem primeru se izvedejo ukrepi po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če pa ne gre za okoljsko nesrečo, ukrepa inšpekcija za okolje. Inšpektor mora pred izdajo inšpekcijske odločbe ugotoviti vsa dejstva, ki lahko vplivajo na odločitev. Inšpekcijski postopek je treba voditi v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, kar pomeni, da mora biti zavezanec seznanjen z vsemi ugotovitvami," postopek opisujejo na okoljskem inšpektoratu. "Tako v Dramljah kot v Podčetrtku poteka tudi kriminalistična preiskava. Inšpekcija povzročitelju (če se ta ne najde, pa lastniku zemljišča) izda ureditveno odločbo, uvede prekrškovni postopek, v primeru suma kaznivega dejanja pa se poda predlog za pregon kaznivega dejanja tožilstvu," pojasnjujejo.
In čeprav je odloženo blato v zaselku Vodule pri Dramljah onesnažilo bližnji Slatinski potok, tega niso imeli za ekološko nesrečo. Zaradi padavin v začetku maja, ko so odlagališče odkrili, je odpadno blato deloma zdrselo v strugo potoka, hkrati pa je dež koncentracijo toliko zredčil, da so bili nižje v potoku parametri sprejemljivi za površinske vode, so zapisali v Ekološkem laboratoriju za mobilno enoto Instituta Jožef Stefan, kjer so izvedli meritve.
Čeprav je odloženo blato v zaselku Vodule pri Dramljah onesnažilo bližnji Slatinski potok, tega niso imeli za ekološko nesrečo
Kot je pojasnil vodja laboratorija dr. Dušan Žigon, se z analizo samega blata niso posebej ukvarjali (zato vsebnosti denimo težkih kovin, bakterij in podobno niso znane; op. p.), ker je ob tovrstnih intervencijah prednostna naloga določiti vplive odložene snovi na zdravje ljudi, ogrožanje pitne vode in okolja. Nelegalno odloženo komunalno blato v Dramljah ima poleg količine odloženega blata še eno skupno lastnost s Hočami - zaradi težko dostopnega terena bo namreč odstranjevanje tehnično zelo zahtevno. Če bo do takrat, ko bo končno komu naložena odstranitev, sploh še kaj za odstraniti.
CEP morebitne vpletenosti v druge primere ne komentira
V primerih okoljskega kriminala se namreč prepogosto dogaja, da na koncu nihče za nič ni kaznovan. Tako denimo v Celju uradno nikoli niso našli tistih, ki so na območje Bukovžlaka navozili odpadke iz stare Cinkarne, pa se ve tako, kdo je bil investitor, kot tudi, kdo je bil izvajalec. Navsezadnje se prav tako ve, kdo je lastnik zemljišča, a stanje bo sanirala država. Podobno je bilo v primeru odvoza nevarnih odpadkov, izkopanih pri sanaciji vrtca Hudinja. Tam se je kar nekaj časa iskala dokumentacija, kam so se odpadki - prevzelo jih je podjetje CEP iz Celja, ki je vpleteno tudi v primer v Hočah - odložili. Najprej se je trdilo, da so odpadki na lokaciji v Zalogu pri Novem mestu, čeprav v Sloveniji sploh ni odlagališča za tovrstne nevarne odpadke. V podjetju CEP so takrat - podobno kot sedaj - dejali, da so njihovi poslovni partnerji poslovna skrivnost. Sedaj ko smo okoljsko inšpekcijo spraševali, kakšne sankcije so takrat doletele podjetje CEP, pa so nam dejali, da je podjetje CEP odpadke (sodeč po evidenčnih listinah) predalo družbi Saubermacher Slovenija, zato nadaljnje ukrepanje proti njim ni bilo potrebno, so dodali. A po neuradnih podatkih na okoljskem ministrstvu določeni še danes sumijo, da so tudi nevarni odpadki, skupaj z nenevarnimi odpadki iz celjskega vrtca, končali v pregradi med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, kar je bila daleč najcenejša rešitev. Podjetje CEP, ki je v lasti Sabine in Urbana Majcna, je lani ustvarilo osem milijonov evrov prihodkov, od tega jim je ostalo 1,1 milijona čistega dobička. Leta 2019 so imeli 5,8 milijona evrov prihodkov, od tega milijon evrov dobička. Sabina in Urban Majcen imata sicer v Celju v lasti še medicinski center Lanovž. Na podjetje smo se obrnili z vprašanjem, ali so morda tudi v drugih primerih odkritih onesnaženj s komunalnim blatom sodelovali kot vmesni člen. "V času trajanja preiskave ne dajemo nobenih izjav, vezanih na poslovanje podjetja CEP," so odgovorili.
Celje svojega skuri
Okoljski minister Andrej Vizjak vidi rešitev za to, da se podobni primeri v naravi ne bi več dogajali, v postavitvah sežigalnic komunalnega blata. Edini, ki imajo težavo že rešeno na ta način, so Celjani. Na leto v Toplarni Celje predelajo okoli 5000 ton dehidriranega blata iz čistilnih naprav občin Celje, Vojnik, Štore in Dobrna, ki sodijo pod okrilje podjetja Vodovod - kanalizacija Celje. A ravno učinkovito to ni. "Delež proizvedene energije samo iz blata je zanemarljiv. Blato iz čistilnih naprav, ki je delno dehidrirano, vsebuje še vedno okoli 70 do 75 odstotkov vlage, preostali del pa je pretežno anorganski material, tako da ima praktično zelo nizko energetsko vrednost. Glavni namen je, da se ga v strogo kontroliranih pogojih odstrani na okoljsko sprejemljiv način. V Toplarni Celje se blato meša skupaj z gorljivim delom predhodno obdelanih komunalnih odpadkov v obliki lahke frakcije, skupaj se termično obdela do 30.000 ton letno," pojasnjujejo v Celju.