Rozmari Petek
Že desetletja se prebivalcem ob Savinji, ki jih do sedaj zgrajeni protipoplavni ukrepi niso zajeli, obljublja, da bodo poplav rešeni, ko bodo zgrajeni suhi in/ali mokri zadrževalniki v Savinjski dolini. Nazadnje so bili s tem potolaženi tisti prebivalci Medloga v Celju, ki so jim začasni protipoplavni ukrepi domnevno celo poslabšali razmere. Na to temo je bilo že kar nekaj okroglih miz in debat, pri čemer so kmetje vedno poudarjali, da zemlje, ki jih zaradi izgradnje suhih zadrževalnikov ne bodo mogli uporabljati - poplave med drugim prinesejo tudi kontaminacijo -, ne dajo zastonj. Pristojno okoljsko ministrstvo je decembra končno javno objavilo pobudo za državno prostorsko načrtovanje, kar je sicer šele prvi korak na dolgi poti do pridobitve gradbenega dovoljenja in same končne izvedbe. Minuli teden pa so v Žalcu opravili tudi prvo javno razpravo, ki je pritegnila številne občane.
"Kmetje bi raje imeli mokre zadrževalnike, saj suhi zadrževalniki kmetom čez poletje nič ne koristijo. S pomočjo mokrih zadrževalnikov pa bi lahko namakali svoje površine," so izpostavili nekateri izmed njih. "Tudi mi, gasilci, se nagibamo k mokrim zadrževalnikom, ker mislimo, da je treba vodo zajeziti tam, kjer iz hribov prileti dol, ne na sredi doline. Vladni predlog so suhi zadrževalniki, a v tem primeru je kmetijska zemlja degradirana in pogojno uporabna samo za tisti čas, ko vode ni. Če pa voda pride in tam ostane teden, mesec dni, je zemlja uničena, naplavine pridejo gor in zemlja par let ni za uporabo. Tudi trajnih nasadov tam ne sme biti, torej hmeljišč, kar je v Savinjski dolini najbolj pomembno, in kmetje se temu upirajo," je v polni dvorani dodal drug občan doline.
Silno zahteven projekt
"Za projekt, ki rešuje širše območje gor- in dolvodno do Celja in Laškega, je na voljo več kot četrt milijarde evrov. Sedaj je priložnost, da naredimo projekt suhih zadrževalnikov v kombinaciji z zalogami vode za namakanje z mokrimi zadrževalniki. Če zdaj tega ne naredimo, mislim, da bosta s tem zacementirani dve generaciji naprej, saj tega, da ti nekdo da toliko nepovratnega denarja, nikoli več ne bo," opozarja žalski župan Janko Kos. "Je pa projekt silno zahteven. Glavnina del je na območju naše občine, vsi imajo pravico dati svoje pobude. Mislim, da so kmetje in tisti lastniki, ki jim bo začasno voda zalila za 24 ali 48 ur njihovo zemljišče, upravičeni do odškodnine. Vse te pripombe morajo ministrstva tehtno upoštevati," je dodal. "Ukrepi še niso zabetonirani. Iščemo predloge, pobude, da bi jih vključili v končne rešitve," je pomirila Neža Kodre, v. d. direktorja Direkcije RS za vode. "Gre za gradnjo od 3 do 11 suhih zadrževalnikov. Z njimi bomo dosegli zmanjšanje poplavne ogroženosti tega območja. Če sem bolj natančna – na teh območjih, kjer bodo zadrževalniki, se bodo skoncentrirale poplavne vode in bo na drugih območjih poplav manj. Tudi manj pogoste bodo na tem območju. Učinek teh ukrepov pa bo segal vse do Celja, Laškega oziroma do izliva Savinje v Savo. Hkrati planiramo tudi umeščanje večnamenskih zadrževalnikov, ki bodo služili tudi namakanju kmetijskih površin. Državni prostorski načrt vključuje še širitev Savinje, ki bo v sušnih obdobjih imela pozitiven učinek na vodostaj Savinje, hkrati bodo pozitivni učinki tudi na nivo podtalnice."
Če bodo preveč "komplicirali", lahko poplavni denar gre drugam
Kot gre razbrati iz gradiva, so suhi zadrževalniki ob Savinji predvideni v Levcu, Dobriši vasi, Rojah, Šempetru, Dobroteši vasi, Latkovi vasi in Letušu, ob Bolski, pa v Kaplji vasi in Trnavi. Mokra, večnamenska zadrževalnika sta le dva; predvidena sta pri Vršči in Gozdnici. Po eni izmed variant je predviden dvojni zadrževalnik med Letušem in Malimi Braslovčami s prostornino približno 1,5 milijona kubičnih metrov ter ureditve na vplivnem območju Bolske, ki jih pri prvi varianti ni. "Poleg tega je pri varianti 2 na Bolski predviden samo en suhi zadrževalnik (Trnava), medtem ko je pri varianti 1 na Bolski predviden tudi suhi zadrževalnik Kaplja vas," je opisano v gradivu, ki je opremljeno tudi z zemljevidom, in bo na spletnih straneh in po občinah razgrnjeno še slab teden dni (v tem času lahko občani še dajejo pripombe in predloge).
Začetek del 2025, konec 2028
A končnega odgovora na vprašanje, koliko zadrževalnikov bo na območju Spodnje Savinjske doline, še ni, poudarja Neža Kodre. "Vsekakor se išče čim večje volumne zadrževanja voda na tem območju in stabilizacija struge. Največji manevrski prostor je v številu zadrževalnikov, si pa prizadevamo najti čim večje kapacitete volumna. Štiri do šest občin je takšnih, kamor se lokacijsko umeščajo zadrževalniki, ki bodo imeli učinek tudi dolvodno," pravi Neža Kodre. Tudi časovnica same izvedbe je še zelo okvirna. "Terminski plan, ki ga zasledujemo, je, da bi bila dovoljenja pridobljena prihodnje leto in da bi se z gradbenimi deli najbolj nujnih ukrepov začelo že leta 2025. Prva najbolj nujna dela bi morala biti zaključena leta 2028," napoveduje. O ceni pa: "Prve ocene izvajalcev kažejo, da gre za od 270 do 310 milijonov evrov sredstev, odvisno od variantnih rešitev."
Žalski župan ob tem opozarja: "Nekoč je veljalo, da bo ta denar namenjen samo za protipoplavne ukrepe na našem območju, na zadnjem sestanku vzhodne kohezijske regije pa sta se v tekstu že pojavila Vipava in Podravje. Ko sem vprašal, zakaj, mi je bilo med vrsticami povedano, da ker smo tukaj takšni 'komplikatorji' in težki pogajalci in se lahko zgodi, da se bo tu kaj zakompliciralo, tako bi lahko kje drugje porabili ta denar. To bi bilo zelo narobe. Ja, trdi pogajalci moramo biti in zahtevati strokovne odgovore na vsa vprašanja. A vendar je treba priti enkrat do projekta za izvedbo. Če tega sedaj ne bomo naredili, ne vem, kdaj bomo." Dodal je, da so lani, ko smo bili priča veliki suši, hmeljišča, ki so jih namakali, imela več kot 30 odstotkov večji pridelek kot ostala. "Zakaj smo zgradili namakalne sisteme, če sedaj ne bomo imeli virov vode za namakanje," je še opozoril.
