Novi cilj Olija Walkerja, pohodnika iz Slovenskih Konjic, je prehoditi svet. Kako si je začrtal izziv?

Malo pred novim letom je Oli Walker, po komaj štirih mesecih, odkar se je vrnil iz tri leta trajajoče poti po obeh ameriških kontinentih, napovedal svoj novi izziv – prehoditi Azijo. Le nekaj dni kasneje, ko je dobil potrditev, da bo tudi psička Carlitos lahko vstopila v Avstralijo, je cilj spremenil – prehodil bo svet! To je, kontinente, ki jih v prejšnjih popotovanjih še ni. Po novem planu bo tako poleg Azije obredel še Avstralijo in Afriko ter se nato od Portugalske preko Španije, Francije in Italije peš vrnil domov. "Komaj čakam, jutri bi šel, če bi lahko," se veseli Oli, medtem ko se mu Carlitos ljubko mota med nogami. "Tudi ona komaj čaka, ker sedaj ni toliko zunaj. Le sprehodi pač, tam pa sva bila ves dan na zraku," doda v njenem imenu.

"Vsak ima svoje, meni je pomembno, da grem"

Oli sicer, odkar se je vrnil s potovanja, dela. Sprva je imel nekoliko smole; picerija, v kateri je bil zaposlen, je šla v stečaj in delavcem ni izplačala zadnjih plač. Sedaj dela v MC Patriotu, tam, kjer je že kot sedemnajstletnik pomagal. Ob rednemu delu si bo poiskal še kakšno priložnostno delo, da si bo naredil čim več prihrankov za pot. Eni pač varčujejo za nov avto ali kaj drugega, dodaja, njegovi cilji pa so drugačni. "Vsak ima svoje. Meni je pomembno, da grem. Vseeno mi je, če bom zato vsak dan jedel špagete. Rutina, služba in domov ter čakanje, da dan mine, življenje brez cilja, ni zame. Lani sem bil za božič doma, pa sem bil bolj osamljen kot takrat, ko sem bil na poti. Ko sem bil sredi ničesar, v grmovju, sem bil bolj srečen. Tudi drugače pogrešam to življenje na poti. Saj se zelo rad družim s kolegi, ampak tu greš na pivo, se meniš o istih stvareh. Potem greš naslednji dan na kavo in se spet meniš o stvareh od včeraj. Nič takšnega. Ko si na poti, je drugače. Konec koncev le tam lahko z neznancem v miru spiješ kavo, ker te čas ne priganja."

Zdaj si je obljubil, da si bo vzel več časa, da ne bo kar naprej hitel. "Bom imel več rezerve. Morda bom kdaj naredil samo 15 kilometrov v celem dnevu, kar pomeni, da bom v miru spil kavico." Tudi zato pričakuje, da bo približno 25 tisoč kilometrov (naredil bo približno enako število kilometrov, kot jih je prehodil iz Južne do Severne Amerike) opravil v štirih, ne zgolj treh letih. "Delal bom ležernih šest tisoč kilometrov na leto, kar je malo. Sedaj sem delal med osem tisoč do osem tisoč petsto na leto. Najbolj moram paziti, da bom pravi čas v Avstraliji, torej takrat, ko je pri njih zima. Morda bom moral kje iti bolj počasi ali se kje ustaviti, da bom ujel pravi termin. A hvala bogu so azijske države cenejše, tako da bom tam lažje počakal, če bom slučajno prehiter za vstop v Avstralijo," predvideva.

Pot skozi 32 držav

Odkar je na poti po Ameriki posvojil psičko in ne potuje več sam, je skrbi nekoliko več. Pajki in kače v Avstraliji so ena od teh stvari, ki bi lahko zagrenila življenje popotnikoma. Pa kakšni levi v Afriki, pomislim. "Celotna Afrika - gre za okoli 11 tisoč kilometrov - bo kar izziv. Pogovarjal sem se s Slovencem, ki živi v Keniji, in pravi, da ni težav, pa je bil v marsikateri afriški državi. Na dosedanjih poteh sem srečal veliko kolesarjev z izkušnjami. Več ljudi zboli za malarijo, a to ni tako hudo, da bi sedaj rekel, da ne bom šel. Bom pa res moral paziti na živali, leve in to. Izziv je, a to spada zraven, saj tudi ne more biti vse tako zelo enostavno, potem bi to počel vsak. No, sicer pa, tudi tiste, ki so potovali s kolesom, lev ni kar pojedel, potem mene tudi verjetno ne bo," pravi Oli, ki je do sedaj imel najbolj adrenalinske izkušnje z medvedi. In tudi ti ga niso pojedli. "Na Kitajsko pa tako ne grem, kjer bi bilo najbolj nevarno za Carlitos," hudomušno pristavi.

Datum odhoda je že znan – 14. april prihodnje leto. Zakaj točno ta datum? "Da bom do Biograda na Moru prišel ravno v času, ko je tam slovenski vikend, kamor naši Konjičani radi hodijo. Do tja imam 400 kilometrov, torej za to potrebujem kakih deset dni. Torej, bom to vključil v pot, potem pa nadaljeval. Tak datum sem izbral tudi zato, da ko bom prišel v Iran, ne bo prehude vročine. Povsod ne bom ujel super vremena, kot ga tudi sedaj nisem, a najbolj moram paziti na Avstralijo. Tam je najbolje priti pozimi." Okvirno ga bo pot vodila skozi 32 držav. Točnih poti še nima določenih. "Prvi dan hodiva do Podčetrtka. Morda po Hrvaškem nadaljujem ob obali, kjer je veliko možnosti za kampiranje. Minus pa je, da je to bolj prometna cesta. Morda bom zato šel po notranjosti. Bom videl, a to so potem zgolj sladke skrbi," dodaja. "Fajn je, ker se mi pri vsem tem ni treba obremenjevati, da moram na letalo. Štartam iz Konjic, in to je to. Pa tudi v Konjice se ob koncu vrnem peš in prihranim letalsko vozovnico."

Oli ob tem napoveduje svojo pohodniško upokojitev, čeprav je vsem kristalno jasno, da bo brez pohodniško-popotniškega adrenalina težko shajal. "Že, ampak, ko bom to naredil, ne vem, kaj mi bo lahko še večji izziv. Na manjši izziv iti, ni fore. Lahko bi, denimo, še prehodil vse ameriške zvezne države, a za to bi potreboval tri leta, vizo pa dobiš za največ pol leta. To, kar sem se nameril, bo čisto ok," zaključi Oli.