Letuška selitev občanov: Del stanovalcev ji odločno nasprotuje

V Mozirju je pretežni del naselja poplavilo. O izselitvah zaradi varnosti nihče ne govori. Enako velja za območje Polzele, Vrbja, Rečice ob Savinji - celo prebivalcem Strug v občini Luče takšnega predloga še niso dali na mizo. V Braslovčah pa se je župan Tomaž Žohar zelo hitro odzval in ljudem sporočil, da jih bodo preselili na varnejšo lokacijo. A tudi ne vseh "poplavljencev" - naselja Male Braslovče ni zraven, preselili pa naj bi tako imenovano Letuško gmajno. In medtem ko je nekaterim ob tej ideji padel kamen od srca (o teh smo v Večeru pisali 24. avgusta letos), so drugi na okopih, tretji računajo, kaj se jim bo finančno bolj izplačalo (primerjajo se s sosedi lučaj stran, ki so zaradi gradnje tretje razvojne osi za svoje nepremičnine iztržili domnevno več, kot so ta vredna), četrti pa sploh ne vedo, kaj narediti. "Ne vem. Kaj pa vi menite," me pobara krajanka, ki je še v petek z lopato odstranjevala blato s parkirišča. "Vikendašem je vseeno, jaz sem tukaj od rojstva, ko je bilo le pet hiš. Takšne lege, kot jo imam tu, ne bom imela nikjer drugje." "Mojo mamo so od tu komaj rešili. Malo je manjkalo, pa bi jo, s kužkom v naročju, odnesla deroča voda. Zadnji trenutek jo je ujel gasilec. A od tu noče iti nikamor. Tudi jaz sem prepričan, da za to ni nobene potrebe," pravi Miro Farčnik, medtem ko s polnimi vatli obnavlja mamino hišo. Strugo Savinje, ki bi jo morali urediti že pred leti, zdaj končno urejajo. "Tam dela zdaj dobro napredujejo. Jaz mislim, da ni nobene potrebe za izselitev, da ni potrebe, da se ljudi nervira, vznemirja. Naj naredijo tisto, kar so obljubili prvi, drugi in tretji dan, ko so bile tukaj kamere. Obljubljali so, da nihče ne bo izvisel, da bo vse povrnjeno, poplačano. Do danes ni bilo niti centa pomoči, ene lopate, vedra ni nihče dobil. Mi smo sami vse obnovili, medtem ko po medijih vidimo, kakšni milijoni se zbirajo za poplavljene. Ta denar nekje ponikne."

Večkrat poplavila Paka kot Savinja

Farčnik je glede županovega predloga o selitvi sumničav tudi zaradi hitrosti. "Nekdo je moral imeti že prej pripravljen načrt. Čez noč se takšne ideje nihče ne more spomniti." Pojasnilo, da je hitrost ključna zato, da ljudje medtem ne bi preveč obnavljali svojih nepremičnin, ne pije vode, je slišati med poplavljenci. Vendarle selitve, če bo ta res neizogibna, v najboljšem primeru ne bo še vsaj leto in pol, v tem času pa morajo ljudje vseeno nekje živeti, meni Bojan Arčan. Predvsem pa je proti selitvi zato, ker je prepričan, da bi z deli na vodotokih, tistimi, ki so bila predvidena že desetletja, stanovalcem lahko zagotovili varnost. "Ene hiše celo zdaj niso bile poplavljene. Veliko jih je bilo poplavljenih prvič, preostanek pa drugič. Nekateri so bili sicer res poplavljeni štirikrat, a tiste je dvakrat vmes poplavila Paka, ki ima napačen izliv v Savinjo," opisuje Arčan, ki ga jezi, da župan noče niti slišati za plan B, ki bi pomenil regulacijo Pake in Savinje. "Pravi, da je to predrago, v medijih pa smo našli lansko novico, da so podpisali pogodbo o urejanju struge Savinje od Letuša do Ločice ob Savinji, vredno 20 milijonov evrov, dela pa naj bi zaključili do konca leta 2025. Če bi brežina bila urejena, kot je treba, s skalami, kot to počno trenutno, in ne z eno mrežo in po njej nasuto zemljo, o naši izselitvi na Rakovlje zdaj ne bi govorili." Rakasta rana širše doline in njene poplavne (ne)varnosti so tudi že desetletja nezgrajeni suhi zadrževalniki, ki naj bi zajeli določena kmetijska zemljišča, čemur so se - vsaj do zdaj - uspešno upirali kmetje. Če bi ljudi z Gmajne uspeli preseliti, bi izpraznjen prostor postal "suhi zadrževalnik" in s tem rešitelj doline. "Višje po strugi so ljudje še bolj 'nastradali'. Da se je poplava zgodila, moja mama ni kriva. Nekdo pa je. In tisti naj plača, ne pa ljudje," razmišlja Farčnik. "To, kar zdaj delajo ob strugi, bi morali že pred 30 leti. Zdaj bodo to naredili, potem nas bodo pa izselili. Pa kdo je tukaj nor," dodaja.

Varno zaradi zaščite ali selitve?

Tako Farčnika kot Arčana in okoli 80 sosedov (toliko podpisov proti izselitvi so zbrali na levem bregu Savinje) jezi tudi lokacija selitve. Rakovlje je, kot trdita, močvirnato. "Med hišami naj bi bila štiri barja, mi je razlagal župan," dodaja Arčan. "Tudi ne vem, zakaj govori o 150 hišah, če je tu, na levi strani brega, okoli 110 hiš, od tega je od 20 do 30 vikendov, ki jim ne bi dali nadomestnih hiš. Na desni strani pa je tudi le okoli 20 do 30 hiš. In le za ta del so bili že prej predvideni suhi zadrževalniki," trdi Arčan. Sopodpisnike nove civilne iniciative jezi še, da so na občinskem svetu še poleti potrjevali spremembe, na podlagi katerih so lahko določeni legalizirali objekte na tem območju. In da so nekateri sosedje pred gradnjo hiše dobili pozitivna hidrološka mnenja, narejena tudi na 500-letne, ne le 100-letne vode; izdelalo jih je podjetje Inženiring za vode, ki ga zastopa Rok Fazarinc. Pri izdelavi mnenja (dve mnenji iz leta 2009 smo pridobili) je sicer poudarjeno, da je za območje Letuša izdelan idejni projekt ureditve Savinje in Pake za zagotavljanje poplavne varnosti ter da bo po realizaciji predlaganih ukrepov območje Letuša poplavno varno. "Tu imamo zdaj dve civilni iniciativi, a obe imata skupni imenovalec," komentira občan Andrej Feldin. "Vse, kar si želimo, je, da nam država zagotovi varno okolje. Če bodo to zagotovili z nasipi ali škarpo, super. Pri tem sicer ne smemo pozabiti, da je tu še Paka, ne le Savinja. Če bodo rekli, da mora to biti razlivno območje, se bom pač preselil. Sam ne bi še enkrat zidal, je preveč truda. Vzel bi nadomestno hišo. Raje kot denar. Karkoli bo, bom sprejel. A enkrat bo treba reči bobu bob in stati za stroko. Ker če tukaj še enkrat plavam, pa res hišo le še zaklenem." "Noben nasip ne bo pomagal, če se bo Savinja tako odločila. Sicer pa naj to pove stroka," dodaja še predsednik krajevnega odbora Letuš Tomaž Pevec, prepričan, da je večina prebivalcev za selitev.