Rozmari Petek
"Resnično ne vem več, kaj naj storim, ne vem, kam naj se še obrnem. Zaradi bolečin že tako komaj preživim dan, nimam moči, da bi se še borila za svoje pravice. Ne vem, morda česa nisem poslala na pravi naslov. Resnično ne vem več, kaj naj naredim," je začela svojo pripoved bralka iz okolice Celja (z imenom je na prošnjo iz osebnih razlogov ne izpostavljamo). Ni še prav dokončala stavka, ko so jo premagale solze. Je ena redkih, ki ima diagnosticiran Marfanov sindrom, dedno bolezen, ki močno oslabi vezivna tkiva. V primeru njene družine so vezivna tkiva najbolj oslabljena na aorti, anevrizem se pojavlja tudi drugod, težave ima še s kolki in sklepi. Zaradi Marfanovega sindroma sta umrli njena babica in mamica. Sama je leta 2017 uspešno prestala prvo operacijo, se pogumno vrnila na delo za polovični delovni čas, potem pa so se težave vrnile. Ponovno povečana aorta. Neznosne bolečine v sklepih. Da preživi dan, jemlje protibolečinske tablete, med drugim tudi tramal, ki ga takrat, ko je morala v službo, niti ni upala vzeti. A po določenem času bolniške odsotnosti je komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sestavi ene splošne zdravnice odločila, da je bralka sposobna za delo. Pa čeprav je priznani kardiolog, pri katerem se za pregled čaka tudi eno leto, v svojem mnenju zapisal, da se "bolezen le še slabša in da ni pričakovati, da bo kdaj šlo na bolje".
Dajala dopust, ker ni mogla delati
Da ne more delati, je opazil tudi njen delodajalec. Vendar drugega, kot da ji je odobril že letošnji dopust, ni mogel storiti. Odrešitev je videla v odobritvi predčasne invalidske upokojitve, za katero je zaprosila že pred letom dni, a je tudi tam dobila negativni odgovor. Nanj se je pritožila, a od avgusta lani ni dobila odziva … "Pred štirimi leti sem si želela iti nazaj v službo. Pač za polovični delovni čas, kot so mi zdaj določili. Res sem poskušala biti enaka kot prej. Enaka kot celo življenje, ko sem vseeno diplomirala. A enostavno res ne zmorem več. Delo, ki bi ga opravila v dveh urah, delam osem ur, ker dejansko ne zmorem hitreje. To mi povzroča dodatni stres, tam doživim napade, aritmija se vrne ... Vem, da bom imela veliko skromnejšo pokojnino, kot bi imela plačo. Vendar mi denar zdaj ne pomeni več toliko kot mir. Kolikor let mi je pač sploh še dano ..." opiše in pri tem spet tiho obriše solzo. "Ne razumem, sploh ne upoštevajo mnenja kardiologa. Na invalidski komisiji me je gledal pulmolog in me spraševal le, ali mi zatekajo noge. Ker že res nisem več vedela, kaj naj storim, sem prosila odvetnika, da mi je sestavil pritožbo. Pa od avgusta ni nobenega odgovora na pritožbo."
"Delo, ki bi ga opravila v dveh urah, delam osem ur, ker dejansko ne zmorem hitreje"
Mnenje splošne zdravnice nad mnenjem kardiologa
Odgovore smo iskali tako na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ). "Na ZZZS, Območni enoti Celje, so konkretno zavarovano osebo prvič obravnavali v juliju 2022. Na podlagi podanega predloga imenovanemu zdravniku dne 27. 1. 2023, razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, upoštevaje veljavno odločbo ZPIZ, je imenovana zdravnica zavarovanki zaključila bolniški stalež z dnem 20. 2. 2023," so uvodoma opisali na ZZZS. "V zvezi z vprašanjem, na kakšni osnovi se je zdravnica odločila, ne da bi zavarovanko videla, da je sposobna za delo, medtem ko so njeni lečeči zdravniki presodili drugače, pojasnjujemo, da je dolžnost oprave osebnega pregleda imenovanega zdravnika v skladu z 237. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja obvezen v primeru, če to zahteva zavarovanec. V nasprotnem primeru pa je odločitev o opravi osebnega pregleda prepuščena imenovanemu zdravniku," pravijo pri ZZZS. "Napako" je torej storila pacientka, ki ni zahtevala osebnega pregleda. Kaj pa mnenja specialistov? "Mnenja lečečih zdravnikov specialistov o začasni nezmožnosti za delo obravnavanih pacientov za izvedenski organ ZZZS niso obvezujoča oz. so konzultacijske narave, v postopku predstavljajo le eno od mnenj, ki sta ga imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija dolžna presojati, nista pa ga dolžna upoštevati kot podlago za svojo odločitev," so še dodali. To praktično pomeni, da je družinska zdravnica v presoji, ali naj pošlje kardiološkega bolnika nazaj v službo, samostojna in lahko "povozi" mnenje kardiologa.
Končno dočakala želeno odločbo
"Poudarjamo, da je za ugotavljanje trajne nezmožnosti za delo (in posledično upokojitev) pristojen ZPIZ, ZZZS pa ugotavlja začasno nezmožnost za delo. Glede na vaše navedbe, da je konkretna zavarovana oseba verjetno trajno nezmožna za delo, bi bil najustreznejši postopek, da osebni zdravnik zavarovano osebo ponovno napoti na invalidsko komisijo ZPIZ," so še dodali. Po birokratski poti vse lepo in prav, a kaj drugega kot podaljšati bolniško naj bi storila, če od ZPIZ-a sedem mesecev ni dobila nobenega odgovora. Kaj se dogaja z njeno pritožbo, smo vprašali še na ZPIZ. "V tej zadevi se je postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja začel 29. 4. 2022 s predlogom zavarovankine osebne zdravnice. Po pridobitvi delovne in medicinske dokumentacije je bila zadeva 20. 5. 2022 odstopljena na Invalidsko komisijo v Celju za podajo mnenja o delovni zmožnosti zavarovanke. Invalidska komisija je dne 21. 7. 2022 podala izvedensko mnenje o invalidnosti zavarovanke, ki je bilo v reviziji na Invalidski komisiji II. stopnje potrjeno dne 29. 8. 2022. Območna enota Ljubljana je zadevo prejela v delo za izdajo odločbe o pravicah iz invalidskega zavarovanja dne 6. 9. 2022. Po pregledu podatkov, ki so potrebni za izdajo odločbe (podatki o pokojninski dobi, podatki o osnovah za odmero pravic), je območna enota Ljubljana dne 25. 3. 2023 izdala odločbo o razvrstitvi v kategorijo invalidnosti in o pravicah iz invalidskega zavarovanja. Odločba je bila poslana zavarovanki in na naslov obeh delodajalcev," so nam odgovorili. Istočasno pa je naša bralka na dom prejela pismo, da so ji zdaj končno odobrili invalidnost I. kategorije.
