Rozmari Petek
Bilo je 18. marca zjutraj, ko se je Barbara Boršič kot običajno peljala v službo, na cesti mimo ribnikov v Goričici pri Šentjurju pa jo je na cesti pričakal grozljiv prizor. Vsaj 400 žab je tisto noč svojo ljubezensko pot končalo pod kolesi. "To me je pretreslo. Enostavno ne morem gledati, da katerokoli živo bitje kdo povozi. Zato sem sprva sama, nato pa še s pomočjo prijateljev vsak večer začela dežurati v okolici ribnikov in prenašati žabice varno na drugo stran ceste, kjer so ribniki." To počne še danes, vsak večer med pol osmo in enajsto uro. Žabe svojih razmnoževalnih ciklusov še niso zaključile.
Praznjenje ob nedopustnem času
Vsakoletna migracija zaradi ženitve željnih žabic sicer ni nekaj neobičajnega, vendarle pa je letos neobičajno veliko žab končalo na tej cesti. Razlog tiči v tem, da je Ribiška družina Celje, ki upravlja ribnike v Goričici, ribnik na eni strani ceste izpraznila šele marca. Ker žabe na tisti strani ceste niso imele kam odlagati svojega mresta, so šle vodo iskat preko ceste, opaža Boršičeva.
Zato je že sama na problematiko opozorila Ribiško družino Celje, vendar ta ribnika vseeno ni začela ponovno polniti. Iz izpraznjenega želijo namreč ravno letos odstraniti še mulj in lahko se tudi zgodi, da bo ribnik še celo leto izpraznjen, pojasnjuje predsednik Ribiške družine Celje Štefan Zidanšek, saj mora izvajalec za odvoz mulja pridobiti ustrezna dovoljenja. "Pa tudi preden se ribnik ponovno napolni, traja tri mesece. Mi pa ga moramo še prej poapniti in razkužiti." Zidanšek meni, da za masker na cesti ni krivo njihovo praznjenje ribnika, saj vsako leto kakšen ribnik izpraznijo. "Letos je problem hitra otoplitev, zato so žabe v enem tednu začele svojo selitev. To se je zgodilo v nekaj dneh, sedaj pa so se zadeve že umirile," meni Zidanšek.
Ribiči pač skrbijo za ribji zarod, za žabjega pa jim je očitno malo mar
Direkcija ne upošteva narave
Odgovor smo iskali tudi pri Direkciji RS za vode in iz njega razbrali, da direkcija ob izdaji dovoljenja za gojenje rib sicer upošteva tudi mnenje Zavoda za varstvo narave, pri izdaji soglasij za odstranjevanje mulja iz ribnikov pa sploh nima v mislih stališč o ohranjanju narave. Kot so pojasnili, izdano vodno soglasje ne predpisuje obdobja, v katerem se ribnik lahko prazni in v katerem ne, saj gre zgolj za vpliv na vodni režim in deponiranje, skladno z omejitvami zakona o vodah. So pa nekoliko olepševalno dodali, da bi si ribiška družina "verjetno morala pred nameravanim posegom pridobiti tudi soglasje s stališča narave, v katerem bi bila verjetno opozorjena tudi na problematiko prehoda žab in druge morebitne omejitve".
