V teh dneh je po Kozjanskih travnikih že zacvetela velikonočnica, ki ima zavarovano rastišče na Boču in na Ponikvi pri Šentjurju. "Velikonočnica je ena od treh vrst zelo podobnih kosmatincev pri nas. V jugozahodni Sloveniji uspeva gorski kosmatinec, na Kozjanskem, Posavju in na Dolenjskem pa navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans). Cvet velikonočnice je svetlo rožnat in obrnjen pokonci, temno rožnati cvetovi ostalih dveh pa so kimajoči," opisuje biolog Kozjanskega parka Dušan Klenovšek.
Pridevnik kosmatinka je povsem logičen. "Dolge, goste dlačice rastlini omogočajo cvetenje že v mrzlih marčevskih dnevih na prepišnih in v tem času še golih pustih travnikih. Med dlačice ujet zrak ustvarja 'toplotno izolacijo' in hkrati tudi zmanjšuje izhlapevanje vode v toplem delu dneva," opisuje Klenovšek in dodaja, da jim ponekod pravijo tudi zaspančki. Tudi to ne brez razloga. "Po vonjanju njihovih cvetov postanemo zaspani, saj med drugim vsebujejo anemonin, ki ohromi osrednje živčevje. V ljudski medicini so ponekod sveži cvet kosmatinca dajali otrokom pod blazino, da so trdneje zaspali, medtem pa so se odrasli lahko posvetili delu. Tradicionalna medicinska raba kosmatinca se danes nadaljuje v homeopatskih pripravkih."
Na območju Kozjanskega parka že vrsto let spremljajo njihovo številnost na treh lokacijah. "Med suhimi bilkami se belo dlakavi cvetovi odlični prikrijejo. Prikladno, saj bi jim verjetno marsikdo zaželel presaditi na svoj vrt. Še bolj jih zaradi gnojenja travnikov ogroža želja lastnikov travnikov po večjem pridelku travinja. Zato so vsi naši kosmatinci zavarovani z oznako H, kar pomeni, da ne smemo spremeniti načina upravljanja travnikov kjer uspevajo," je še dodal Dušan Klenovšek.
