zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

Celjsko

Gradnja stanovanj na Gorici: Kdo bo poplačal opeharjeni velenjski HTZ?

Rozmari Petek Rozmari Petek
24.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Franc Kramer

Z zaslišanjem zadnjih prič se je včeraj zaključil dokazni postopek, v katerem HTZ Velenje toži nekdanjega direktorja Dejana Radovanovića za 2,39 milijona evrov. Tolikšna je razlika, ki jo podjetje, ki je dokončalo nasedli projekt gradnje poslovno-stanovanjskega sklopa na Gorici pri Velenju, nikoli ni dobilo poplačane. Kot je znano, je projekt začelo graditi podjetje Igem Tomaža Ročnika. Ko ta zaradi dolgov ni zmogel nadaljevati gradnje projekta, že izkopana gradbena jama pa je grozila, da se bo ob straneh vdrla ter s tem omajala temelje drugih stavb, je takratni župan Velenja Bojan Kontič iskal rešitelje drugod. Tako je, kot je včeraj izpovedal Milan Medved, takratni direktor Premogovnika Velenje (PV), v sklop katerega sodi HTZ, prav na pobudo Kontiča vstopil v projekt. Sam direktor HZT Radovanović pri takšnih odločitvah ni imel osrednje vloge; vsak tak projekt je namreč moral odobriti vrh PV. Slednji je tudi vodil vse pravne postopke, povezane s tem. HTZ pa danes trdi, da je kriv Radovanović, ker ni upošteval tveganj, kot je denimo to, da jim je Igem že takrat veliko dolgoval.

Serija neuspelih tožb

Sprva je HTZ tožil občino in podjetje Igem. A neuspešno. Sedaj pa od nekdanjega direktorja ter posledično še od zavarovalnice Wiener Städtische HTZ terja poplačilo razlike, ki je tako po mirni poti kot po ostrejši (kasneje so vložili izvršbo, a neuspešno) niso nikoli prejeli. Kot je včeraj opisala Zalika Navršnik, ki je od aprila 2014 vodja pravne službe PV, se je sama s projektom seznanila šele leta 2016, to je leto po tem, ko so Radovanovića že zamenjali. "Vodja projekta Stanislav Blagotinšek mi je prinesel dokumentacijo in me prosil, naj vložim izvršbo," je opisala. Da jih v primeru težav kontaktirajo direktorji hčerinskih družb ali vodje projektov, je bila običajna praksa, je pojasnila. Ker je po prejemu dokumentacije videla, da bo zadeva kompleksna in bo terjala več postopkov, kadra v pravni službi pa je bilo premalo, je predlagala, da takoj angažirajo odvetniško družbo.

Z občino niso upali iti na nož

Ključno vprašanje pa je bilo, zakaj so čakali tako dolgo, preden so sploh vložili izvršbo, ta je bila, kot smo opisali, tako ali tako neuspešna? Stanovalci so se v nove bloke, ki jih je sofinancirala Mestna občina Velenje, vselili že leto dni prej. Navršnikova je dejala, da si je prej Blagotinšek pomagal s pravnico iz odvetniške pisarne Saše Kundih v Celju. "Ko je 'zagustilo', so se, tako predvidevam, obrnili name," je dejala Navršnikova in dodala še, da je pri tem poslu šlo za kup medsebojnih dogovorov, ki jih nekdo iz pravne pisarne tako ali tako ni mogel poznati. Dogovori so bili očitno rak rana tega posla. Tako so, kot je še bilo slišati iz izpovedi, imeli navodila, da se je treba z občino lepo pogovarjati in imeti dobre odnose, da bodo dobili poplačila. "Kdaj pa kdaj je direktorica Koželjnikova dejala, da je ravno prišla z občine in da zdaj pa bodo plačali," je opisala priča. Tako naj bi leta 2017 za projekt, ki jim je prinesel skoraj 5 milijonov evrov izgube, v resnici prejeli milijon evrov od občine, del zneska pa naj bi poravnali s kompenzacijo. Kako natančno, ni bilo pojasnjeno. Znano je, da je občina konec leta 2014 od Ročnikovega podjetja odkupila 198 parkirnih mest. Hoteli so jih odkupiti še 114 parkirnih, a so ugotovili, da so ta obremenjena s hipotekami. Te je vpisal gradbenik VOC, na vpis teh se Ročnik presenetljivo ni pritožil. Občina se posledično ne čuti dolžne za izgubo HTZ.

Ključna je bila vloga občine

A vendar je po pripovedovanju prič imela osrednjo vlogo - brez nje se HTZ projekta ne bi lotil. To je jasno povedala tako nekdanja direktorica HTZ Suzana Koželjnik, ki je nasledila Radovanovića, tako sta pričala vodja projekta Stanislav Blagotinšek in tudi takratna vodja pravne službe v PV Anica Zajc. Kot je dejala na zaslišanju, je sama namreč takrat zahtevala, naj postavijo HTZ za izvajalca, ne pa za podizvajalca, "čeprav sem dobila veliko očitkov z občine, kaj tako kompliciram," je opisala. Predvsem pa je upala, da je s takšno pogodbo, kjer so bila garaže vpisane kot zavarovanje, hčerinsko podjetje HTZ zavarovala, "ker sem vedela, kako je v dolini deloval Ročnik". Na strani občine je, tako je včeraj opisal Medved, pogodbo sestavljala Andreja Katič, in še, da sta se za način plačila dogovarjali Katičeva in Zajčeva, je dodal. Sam pa je dodal soglasje za posel. Če HTZ tudi to tožbo izgubi - sodba bo prišla pisno, jim tako ostane še nekaj kandidatov, ki bi jih morda lahko tožili.

 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?