
Večina Šmarčanov vsaj po imenu pozna Viktorja Lorgerja, nekateri se ga tudi spomnijo. Vedo, da je bil zdravnik. Manj jih ve, da je imel starejšega brata, ki je bil arheolog, čeprav je večina v šoli slišala za njegovo najdbo, rimsko vilo na travniku Grobelškove domačije na obrobju kraja. "O Franu Lorgerju je znanega zelo malo. Večkrat sem skušal starejše Šmarčane nagovoriti, da mi kaj povedo o njem, pa se je izkazalo, da ga skoraj nihče ni poznal," pripoveduje arheolog, tudi Šmarčan, Slavko Ciglenečki.
Fran Lorger se je v Šmarje vračal v gimnazijskih letih, po študiju klasične filologije v Gradcu pa je bil učitelj na Dunaju, v Celju in Ljubljani ter je nato desetletje preživel v francoski Nici. V Šmarje se je vrnil nekaj let pred smrtjo, pripoveduje Ciglenečki, ki je ob odprtju razstave ob 135. obletnici Lorgerjevega rojstva drobce iz njegovega življenja sestavljal z avtorico razstave Matejo Žagar z domoznanskega oddelka šmarske knjižnice.
Klasična filologija je Lorgerju dala znanje stare grščine in latinščine, zato ni nenavadno, da se je podal v zgodovino in arheologijo. Kot študent je leta 1907 v Grobelcah, na Grobelškovi domačiji, naletel na novec rimskega cesarja Gordijana, kar je spodbudilo njegovo radovednost. Ta je bila v času, ki ni bil najbolj naklonjen takšnim raziskovanjem, ključna. "V tistih časih je na Slovenskem obstajal le en arheolog, ki se je ukvarjal z rimskim obdobjem. Lorger očitno te službe ni dobil, ne vem niti, ali se je zanjo potegoval. Tako ni imel nikakršnih možnosti. Delal je le s podporo društev, inštituta z Dunaja in brata. Ostalo je bilo na osnovi njegove dobre volje, zagnanosti, ljubezni do stroke in znanstvene radovednosti," razlaga Ciglenečki.

Tabor in razkošna vila
Lorger je svoje glavno raziskovanje opravil med prvo svetovno vojno. Med letoma 1916 in 1918 je raziskoval rimski legijski tabor II. italske legije v Ločici pri Savinji. Edini takšen tabor na Slovenskem je varoval mejo matične Italije in province Norik pred vpadi germanskih plemen. V njem je bilo v drugem stoletju kar 6000 vojakov. "Tabor je bil ogromna naprava, ki je Lorger s skromnimi močmi med vojno ni mogel raziskati," poudarja Ciglenečki. Kljub temu pa je ugotovil velikost obzidja, v vseh štirih zidovih lociral vrata ter odkril cesto, obrambne stolpe, kanalizacijski sistem in približno lokacijo vojaške bolnišnice.
Velik vložek bratov, ki sta Šmarje opozorila na dragocenost
Še vedno pod njivami
V 30. letih 20. stoletja se je Fran Lorger vrnil v Šmarje, kjer so med ljudmi še krožile zgodbe o zakopanem mestu in turških zakladih. Vrnil se je v Grobelce in na Grobelškovem travniku odkril podeželsko vilo rustiko - sklop bivalnih in gospodarskih poslopij, ki jih je obdajal močan obrambni zid. Lastnik tam najverjetneje ni stanoval, za posestvo, namenjeno njegovi oskrbi, je bil odgovoren oskrbnik. Tudi tu je Lorger ugotovil lego obzidja in izkopal dve stavbi - kopalnico v celoti, delno pa stavbo, ki je bila verjetno shramba. "Najbolj problematično je, da ni odkril osrednjega stanovanjskega poslopja. To bi bilo daleč najbolj zanimivo, kajti tam je pričakovati največje in najbogatejše najdbe, če so že v kopalnici bile freske, štukature in celo mozaiki," o kompleksu vile rustike, ki velja za največjo takšno v panonsko-noriškem prostoru, pravi Ciglenečki.
