Rozmari Petek
Ranjena Savinjska dolina še dva meseca po poplavah odpira nove rane. "Včeraj je bil pri nas statik in ugotovil, da je počila plošča. Pravi, da bo sanacija stala več kot je vredna hiša. Kaj naj naredim," je v četrtek obupano opisovala Ana Kladnik iz Loke z Ljubnega ob Savinji. Je neposredna soseda tamkajšnje industrije cone, v kateri je KLS utrpel daleč največjo škodo. Savinja je med drugim na njihovo dvorišče nanosila na tone hlodovine, opisuje direktor in lastnik Mirko Strašek. "To, kar danes vidite na dvorišču, je le manjši del, ki še ni odpeljan," opiše. Le nekaj sto metrov nad hišo Kladnikove in industrijske cone iz vode štrli nekaj stebrov. Gre za nikoli dokončan projekt gradnje elektrarne. Na drugi strani struge Kladnikova pokaže na nasip, ki naj bi bil začasni, pa je kar ostal. In to na mestu, kjer bi moralo biti razlivno področje.
Kako se je lahko Savinjo tako prepustilo naključju, sreči? "Mi smo naročili izdelavo hidravlično-hidrološke študijo celotnega porečja Savinje, ker je to zakonska obveza države, a izdelava žal kasni eno leto. Tudi državni prostorski načrt (DPN) za poplavno varnost Spodnje Savinjske doline se je zataknil za leto dni. Jaz sem podpisal pobudo za začetek izdelave DPN, Vlada pa bi morala že lani sprejeti sklep. Kaj počnejo sedaj z njim, ne vem. Zamenjali niso le mene, ampak tudi vse 'moje', ki so največ vedeli o tem in bi to najhitreje izpeljali," opisuje nekdanji direktor Direkcije za vode Roman Kramer; zamenjan je bil pred letom dni. DPN je vključeval gradnjo suhih zadrževalnikov, februarja letos so projekt predstavili v Žalcu in po neodobravanju, predvsem s strani nekaterih kmetov, je zadeva spet potihnila. "To je škoda, ker vse bi se lahko zmenili. Tako ali tako gre predvsem za hmeljišča, ki bi jih bilo primerneje umestiti med gospodarsko, ne kmetijsko panogo. Sploh pa je hmeljišče lahko pod vodo, saj ta v maksimalno 48 urah odteče. Plus tega bi prejeli še odškodnino. Lep primer je Celje, kjer smo se uspešno dogovorili z lastniki zemljišč in zgradili tri velike suhe zadrževalnike."
Braslovški hmeljar oproščen
Eden glavnih sogovorcev ministrstva s kmeti glede gradnje suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini je bil hmeljar Vinko Drča. Zadevo je praktično zaustavil, ker takratni kmetijski minister Dejan Židan ni razumel, da bi se ob primernem nadomestilu s kmeti lahko zmenili vse. Sicer pa se je ravno Drča, ki se je v primeru gradnje zadrževalnikov boril za kmetijska zemljišča, na celjskem sodišču moral zagovarjat zaradi prodaje kmetijskega zemljišča. V času, ko je bil podžupan Braslovč, je eno njegovih ravno kupljenih hmeljišč, čeprav ni imelo ustreznih soglasij, postalo zazidalno zemljišče. Hmeljišče je še pred spremembo namembnosti ponudil bližnjemu podjetniku; slednji mu je za zemljišče že dve leti preden je zemljišče postalo zazidljivo, izplačal tri predujme. Na koncu je hmeljar prejel 140 tisoč evrov več kot bi bila zemlja vredna kot kmetijsko zemljišče. Ustavno sodišče je sicer omenjeni odlok, ki je poleg ostalih v zazidalno spremenilo Drčevo hmeljišče, razveljavilo, ker ni imelo vseh soglasij, kasneje pa so ga na občini, popravljenega, ponovno sprejeli. Sodnica je v ponovljenem sojenju razsodila, da sta Drča in takratni župan Marko Balant, ki je bil soobtožen, sicer prekoračila svoje pravice, saj sta vedela, da je sprejem prostorskega reda v nasprotju s sklepom ministrstva. Ne pa tudi, da sta to storila zato, da bi Drča pridobil protipravno premoženjsko korist. Oba je tako oprostila.
Kaj reči ljudem v Letušu, Strugah?
Poplave so prinesle novi "suhi zadrževalnik" na območju Letuške gmajne. Ljudem iz tedna v teden obljubljajo, da jim bodo pojasnili vse podrobnosti izselitve. Veliko naselje naj bi namreč prepustili vodi. "Menim, da zakonske osnove za to ni. Tam ni bil nikoli predviden suhi zadrževalnik, ker kdo bi pa po naselju kaj takega planiral. Treba je preračunat tudi ekonomiko, koliko stane preselitev, koliko zaščita. Vendarle imajo tam vsi veljavno gradbeno dovoljenje. Mislim, da so bile tu podane izjave dobronamerne, a prenagljene. Zdaj iz tega ne vidim prave rešitve, ker eden se bo hotel preseliti, drugi ne in tisti, ki bodo ostali, bodo zahtevali zaščito, ker imajo veljavno gradbeno dovoljenje," razmišlja Kramer. Dodaja pa: "Tega, da tam nikoli večne bo poplavljeno, jim nihče ne more zagotoviti. Tudi ljudem v Strugah upam že sedaj, s sanacijo grozečega plazu ali brez, reči, da tam nikoli ne bodo povsem varni. To bi jim lahko povedali že sedaj in bi se mogoče sami odločili, da je bolje, da se preselijo na varnejše območje, kjer bodo v prihodnje mirno spali. Sam sem bil dvakrat poplavljen. Čeprav pri meni voda ni grozila, da bo odnesla hišo, ob vsakem deževju ne spiš več mirno. Travme ostanejo."
Dolina je ranjena. "Vsaka močnejša voda lahko vse rani na novo," dodaja. "Se je pa, predvsem za področje doline Ljubnice v Rastkah, treba vprašati, kaj bomo vzpostavili v prvotno stanje, kje pa se bomo prilagodili naravi. Narava je tam dodobra preoblikovala pokrajino. Pretočnost je potrebno zagotoviti, ostalo lahko pustimo naravnemu preoblikovanju. A nekdo mora sprejeti to odločitev. Kot tudi, ali bomo odslej vse ščitili na stoletne ali petstoletne vode. Tudi to je politična odločitev, ki jo bo nekdo moral sprejet."
Rečni nadzorniki potrebujejo drugega delodajalca
Nadaljuje, da so na Direkciji v njegovem času že imeli pripravljeno sistematizacijo delovnih mest vodnega gospodarstva. Želel je preiti nazaj v sistem, ki je veljal pred osamosvojitvijo, ko je bilo v Sloveniji vodno gospodarstvo organizirano v Območne vodne skupnosti in so se vse strokovne odločitve sprejemale v okviru porečja in ne v Ljubljani. "Tudi sedaj bi morali poslušati ljudi, ker dejansko ljudje na terenu najbolje vedo, kaj se je zgodilo, kje so ukrepi zdržali, kje ne." Tudi za rečne nadzornike je imel delovna mesta že sistematizirana, nadaljuje. "Cilj je bil, da jih prestavimo na državo, ker mora tak človek dejansko biti zaposlen na Direkciji, ne pa pri koncesionarju, saj je njegovo področje ukrepanja znotraj koncesionarja omejeno. Vse, o čemer sedaj govorijo, da bi moralo biti, smo mi imeli že v planu. Navsezadnje, tudi deponije lesa ob Savinji, bale sena, vse to bi morali rečni nadzorniki kontrolirati in predati inšpekciji. Vsi mostovi, razen Letuškega, so bili zabiti s hlodovino. Zato je zalilo podjetje BSH. Takšni nanosi zaustavljajo tok. Ko se voda nabere, trga pred sabo, ker si išče pot. Zanemarili smo vzdrževanje hudournikov. Ne namenoma. Denarja ni bilo. Namesto potrebnih 25 milijonov evrov letno le od 8 do 10 milijonov. V takem primeru potem delaš le najnujnejše stvari." Za vzdrževanje vodotokov drugega reda so zadolženi lastniki priobalnih zemljišč. Tudi te so vsako leto opozarjali, dodaja.
V načrtu so imeli tudi reševanje Koroške. Za poplavljene občine na Koroškem so imeli pripravljene in usklajene projekte. Z začetkom vojne v Ukrajini pa so cene tako poskočile, da so morali ustavit podpisovanje sporazumov, ker so že presegli 310 milijonov evrov, opisuje. V Celju so se v njegovem času izvedli ukrepi na Medlogu. "Protipoplavni ukrepi v Celju se sedaj skušajo prikazat kot napačna rešitev, a resnica je, da je Celje pomagalo državi, da ni izgubila 60 milijonov evrov kohezijskega denarja, ker okoljsko ministrstvo ni bilo sposobno izpeljati DPN suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini. Vsi ukrepi so izvedeni z upoštevanjem, da se bodo viški vode zadržali v suhih zadrževalnikih. Obveza Republike Slovenije do Evropske unije je bila, da se mora z gradnjo suhega zadrževalnika Levec pričeti do leta 2013, ko smo dobili 42 milijonov evrov. Že takrat sta bila potrjena kot potrebna tudi projekta zamenjave hidravlično neustreznih mostov čez Voglajno pri Topru in čez Savinjo v Polulah. Ker so se takrat sredstva skrčila, smo ta dva projekta pustili za pozneje. Sedaj sta vključena v Načrt za okrevanje in odpornost. A žal je poleti naša država pisala v Bruselj, da projekti še niso tako daleč, da bi se jih lahko izvajalo (most pri Topru ima že gradbeno dovoljenje), zato so se jim zahvalili za 160 milijonov evrov. No, po poplavi je pa država zaprosila za 650 milijonov evrov, ki jih bo treba pripraviti po istih kriteriji, pa se ukrepi še ne projektirajo, medtem ko so ti za 160 milijonov evrov bili v zaključni fazi." Tudi Celje tako še ni rešeno. "Dokler ne bo zgrajen suhi zadrževalnik v Levcu, bo Medlog še vedno poplavljen. Sicer je bilo pred gradnjo rešitev ljudem obljubljeno, da se jih stanje ne bo poslabšalo, a te poplave so bile večje kot smo jih mi predvideli." Kramer, ki je že dan po poplavah odšel na teren preverit stanje vodotokov, čeprav je sedaj v drugi službi, ob koncu sklene: "Skrbi me za ljudi, da se jih bo pozabilo. Kot na Primorsko in njene težave s pitno vodo, ker je pač bilo mokro poletje."
