Živila, ki najpogosteje povzročajo alergije, so kravje mleko, jajca, ribe, raki in školjke, žitarice, soja, kikiriki, orehi, mandlji, lešniki in jagode. Alergijske reakcije pogosto povzročajo tudi različni dodatki k hrani, konzervansi in barvila.
Znani alergeni so natrijev benzoat, barvilo tartrazin, ki daje rumene barvo napitkom in sladicam, sladilo aspartam in še nekateri. Nekatere raziskave kažejo, da gensko modificirana živila vsebujejo več alergenov. Alergije na hrano se lahko kažejo kot prebavne motnje (krči v trebuhu, bruhanje, driske), kot kožne spremembe (koprivnica, srbeča koža, otekanje, rdečica) ali kot težave pri dihanju (kihanje, zamašen nos, oteženo dihanje). Trajajo lahko vse življenje, nekatere pa brez jasnega razloga čez čas oslabijo ali celo izginejo.
To še posebno velja za alergijo na kravje mleko, ki je zelo pogosta pri otrocih, v poznejših letih pa izzveni. Posebno pozorni morajo biti bolniki, ki so alergični na cvetni prah, saj se pri njih zaradi navzkrižne reakcije lahko pojavi tudi alergija na hrano. Enako velja nasprotno, pri ljudeh, ki so alergični na posamezna živila, se lahko pojavi tudi seneni nahod. Pojavljajo se tudi nekatere značilne kombinacije: ljudje, alergični na cvetni prah breze, so pogosto alergični tudi na jabolka, surov krompir, korenje, zeleno, grah in kivi. Med alergijami na sadje je najpogostejša alergija na jagode, ki pa je nenevarna in večinoma le prehodna. Nekateri svetujejo, naj alergijsko reakcijo preprečimo tako, da pred uživanjem jagode pretlačimo skozi cedilo, ki pa ne sme biti žičnato.
