Smemo dati med v čaj? Morda že vse življenje delate napako

Blagodejne učinke medu poznajo vse civilizacije vseh časov.
Glavna fotografija članka:Smemo dati med v čaj? Morda že vse življenje delate napako
Profimedia
Datum 13. oktober 2021 06:00
Čas branja 2 min

Toliko vsega dobrega je v njem. Med vsebuje od 18 do 20 odstotkov vode, povprečno 76 odstotkov sladkorjev, pa tudi vitamine, minerale, encime, kisline, beljakovine, flavonoide in aromatične snovi. Med sladkorji je največ fruktoze (do 42 odstotkov) in glukoze (do 36 odstotkov), od 1 do 4 odstotke je saharoze in še nekaj je višjih sladkorjev. Vsebuje vitamine skupine B in vitamin C, hormone in encime, od 3 do 4 odstotke medu pa sestavljajo minerali, kot so fosfor, kalij, magnezij, železo, cink, kalcij in mnogi drugi.

Smemo dati med v čaj? Morda že vse življenje delate napako
Profimedia

Sestavni del medu so tudi kisline (solna, fosforna, ocetna, mlečna, jabolčna …), beljakovine in aminokisline (iz nektarja in cvetnega prahu), flavonoidi – rastlinska barvila in eterična olja, ki dajejo medu aromo. Odsvetovano ga je segrevati nad 40 stopinj Celzija (predvsem ga dolgotrajno izpostavljati višjim temperaturam), saj so številne snovi, ki sestavljajo med, zelo občutljive za temperaturo, med njimi tudi snovi, ki se jim pripisuje protibakterijsko delovanje. Zato dajemo med v že nekoliko ohlajen čaj - toliko vroč, da ga lahko pijemo.

Smemo dati med v čaj? Morda že vse življenje delate napako
Profimedia

Okvirno se za zdrave ljudi priporočajo tri ravne žlice medu na dan, za bolnike pa tudi več - odvisno je od bolezni in navodil zdravnika. V kontroliranih količinah lahko med uživajo tudi diabetiki. Redno uživanje blagodejno vpliva na uravnanost krvnega tlaka, na bronhije, z njim odpravljamo nespečnost, lahko okrepimo delovanje jeter, uredimo odvajanje blata ...

Smemo dati med v čaj? Morda že vse življenje delate napako
Profimedia
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
27%
264 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
22%
212 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
18%
178 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
215 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
10%
97 glasov
Skupaj glasov: 966