Sladoled v najrazličnejših oblikah nam je na voljo vse leto, in kdo si ne bi z užitkom privoščil te osvežilne pregrehe. Če je za povrh še pomešan s sadjem, se lahko tolažimo, da je to pravzaprav zdrava hrana.
Otroci ga imajo neizmerno radi, odrasli prav tako. Ponudba je tako široka, da ga ni izbirčneža, ki ne bi našel kakšnega za svoj še tako prefinjen okus. Gurmani uživajo na primer v vaniljevem sladoledu z bučnim oljem in praženimi bučnimi semeni, če omenimo samo eno izmed posebnosti, ki se nanašajo na neizmerne možnosti kombinacij s sladoledom. Metin sladoled s čokolado ljubiteljem nadomesti priljubljeno angleško čokolado z metinim nadevom in še kakšna kombinacija bi se našla. Dandanes je na voljo toliko vrst sladoleda, da je izbira prav težka. A to so sladke skrbi: kateri okus izbrati, s katerimi dodatki, katero aromo in navsezadnje - katera barva nam je všeč.
Sladoled z zelenim čajem
Sestavine: 3 jajca, 100 g sladkorja, 2 dl smetane, 2 žlici močnega zelenega čaja
Čaj prelijemo z žlico vroče vode, pustimo nekaj minut in precedimo. Rumenjake stepemo s sladkorjem, in ko je masa svetla in penasta, dodamo čaj. Beljake stepemo v čvrst sneg in dodamo zeleni kremi. Maso vlijemo v kovinsko posodo in pustimo v hladilniku vsaj tri ure.
Če ima kdo predsodek do kupljenega, si lahko sladoled zlahka pripravi doma. S kuhalnico ali z aparatom za pripravo sladoleda. Že zdavnaj so mimo časi, ko smo poznali le sladoled iz avtomata z zgolj dvema okusoma, vaniljo in čokolado.
Kitajci in sladoled
Tudi sladoled je stvar, za katero se lahko zahvalimo Kitajcem. Kitajski vladarji so že pred okoli tri tisoč leti uživali v poslastici, ki jo lahko imenujemo predhodnik sladoleda - kadar so si zaželeli osvežitve, so jim kuharji namreč v sneg primešali sadje, vino in med. Marco Polo je poskrbel, da se je recept za osvežilno sladico znašel v Evropi. Leta 1295, ko se je vrnil s Kitajske, so recepturo dopolnili, tako da so v sneg zmešali še mleko, in nastala je kremasta sladica, ki se ji italijanski plemiči niso mogli odreči.
Katarina De Medici je recept ponesla v Francijo. Ko se je poročila s francoskim kraljem Henrikom II., je s seboj vzela tudi recept za zamrznjeno mleko. Nek francoski kuhar je tej sladici začel dodajati različne okuse, čokolado in jagode za začetek, in s prodajo zadel v polno. Ko so potem v 17. stoletju na angleškem dvoru na nekem banketu postregli s sladico, ki je spominjala na sveže zapadli sneg, je bilo navdušenje nad izdelkom francoskega kuharja neizmerno. Kralj mu je ponudil denar, da ohrani recept za to specialiteto kot francosko skrivnost, a je zgodovina ubrala svoj tok dogodkov - kralja Karla I. so kasneje obglavili, kuhar pa je recept seveda uporabljal naprej.
Ob tem velja omeniti, da nekateri viri navajajo, da so že pred štiri tisoč leti hladno sladico, podobno kitajskemu predhodniku sladoleda, poznali v Mezopotamiji, tudi stari Grki so pet stoletij pr. n. št. že prodajali kocke ledu z medom in sadjem.
Granita iz melone
Sestavine: melona, težka od 600 do 700 g, 100 g sladkorja, vejica mete
Melono umijemo in jo dobro obrišemo, odrežemo vrhnji del ter rob dekorativno narežemo. Odstranimo peške, z žličko za sladoled pa iz mesa melone naredimo nekaj kroglic, ki jih bomo kasneje uporabili za okras. Melono izdolbemo in meso zmeljemo v mešalniku. V posodo damo 2,5 dl vode in sladkor ter segrejemo do vretja. Pustimo vreti tri minute in mešamo, da se sladkor povsem raztopi. Odstavimo z ognja in pustimo, da se ohladi, potem vmešamo melonino meso. Maso prestavimo v aparat za sladoled in pustimo, da se lopatke obrnejo desetkrat, potem aparat za pol minute izključimo. Postopek ponavljamo, dokler masa ni zamrznjena. Če aparata za sladoled nimamo, damo maso v primerno posodo in med zamrzovanjem do želene trdote večkrat premešamo. Potem damo zamrznjeno granito v izdolbeno polovico melone, okrasimo s kroglicami melone in z vejico mete ter postrežemo.
Sladka pregreha
Vsej privlačnosti sladoleda navkljub je pri njegovem uživanju vendarle potrebna zmernost. Sadni sladoledi so bolj primerni za tiste, ki morajo paziti na vnos kalorij ali maščob v organizem, vendar se ob ponudbi, kot je današnja, najde nekaj tudi za tiste, ki so na dieti.
Sladoled delimo na dve osnovni vrsti, na mlečnega (kremnega) in sadnega. Pri prvem so osnovne sestavine mleko, rumenjaki in sladkor, te sestavine je treba segrevati, dokler ne dobimo kremaste teksture, potem pa pustimo maso ohladiti. Če želimo sladoled finejše strukture, namesto mleka uporabimo sladko smetano. Kremi potem lahko dodamo različne sestavine ali arome (vanilja, čokolada, orehi, suho sadje, karamela ...) in ustvarimo sladoled po svojem okusu.
Sadni sladoled pa pripravljajo bodisi iz svežega sezonskega sadja ali sadnih koncentratov, sladkorja in vode, lahko pa tudi mleka.
Kavni sladoled
Sestavine: 7 rumenjakov, 8 dl mleka, 180 g sladkorja, 1 dl smetane, 20 g sladkorja v prahu, 2 dl močne kave
Mleko zavremo. Rumenjake penasto stepemo in jim postopoma dodajamo vrelo mleko. Maso damo v drugo posodo in na zmernem ognju kuhamo 20 minut, zmes ne sme zavreti. Ko se masa začne lepiti na kuhalnico, jo odstavimo z ognja in pustimo hladiti. Sladko smetano stepemo s sladkorjem in jo previdno, po žlicah, vmešamo v jajčno zmes. Dodamo še kavo, previdno mešamo in maso zlijemo v aparat za pripravo sladoleda ter ravnamo po navodilih proizvajalca. Če nimamo aparata, maso med zamrzovanjem večkrat premešamo, tako se bomo izognili, da bi bili v sladoledu kristali.
Sorbet in granita
Sorbet je ledeno hladna mešanica sadja, vode in sladkorja, lahko mu dodamo tudi kašen liker ali peneče vino. Priprava je preprosta, sorbet praviloma zelo tekne tudi namesto sladoleda, saj je veliko lažji, osveži pa prav tako. Preden sorbet postrežemo, ga na na sobni temperaturi pustimo nekaj minut, da se nekoliko zmehča, saj ga bomo tako lažje zajemali z žličko.
Granita je bolj preprosta kombinacija - sok, lahko tudi čaj ali kavo, zamrznemo v posodicah za led, potem pa kocke zdrobimo in granito postrežemo. Poleg granite in sorbeta poleti lahko pripravimo tudi ledene kreme in jih kombiniramo s piškoti ali z biskvitom, ledene torte, sploh če jim dodamo še sveže sadje, so prav tako izvrstna in osvežilna poletna poslastica.
