Vitamin A je nepogrešljiv za dober vid, močan imunski sistem in zdravo, sijočo kožo. Nekateri karotenoidi imajo pro-vitamin A učinek, kar pomeni, da se v telesu pretvorijo v ta vitamin. Poleg tega deluje kot antioksidant, zmanjšuje oksidativni stres in vnetja, raziskave pa nakazujejo tudi morebitno vlogo pri preprečevanju raka. Toda koliko vitamina A res potrebujemo in ali ga je lahko preveč?
Na to vprašanje so skušali odgovoriti znanstveniki iz Vietnama, ki so v veliki študiji primerov in kontrol analizirali več tisoč ljudi. V raziskavi, objavljeni v reviji Nutrients, je sodelovalo več kot 3700 bolnikov z različnimi vrstami raka (med njimi rak požiralnika, želodca, pljuč, dojk in danke) ter skoraj 3000 bolnišničnih pacientov brez raka. Na podlagi vprašalnikov o prehrani so ocenili njihov dnevni vnos vitamina A.
Rezultati so pokazali t. i. U-oblikovano povezavo: tako prenizek kot previsok vnos vitamina A sta bila povezana z večjim tveganjem za raka. Najmanjše tveganje so imeli udeleženci z vnosom med približno 85 in 104 mikrogrami na dan. Najmočnejša povezava se je pokazala pri raku požiralnika, želodca, dojk in danke, medtem ko povezave z rakom debelega črevesa niso ugotovili.
Priporočeni dnevni vnos po smernicah ameriških Nacionalnih inštitutov za zdravje znaša 900 µg RAE za moške, 700 µg za ženske, 770 µg za nosečnice in 1300 µg za doječe matere. Vitamin A najdemo v živilih, kot so korenje, buča, sladki krompir, špinača, tuna in goveja jetra. Strokovnjaki opozarjajo, da uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost ter omejevanje alkohola in kajenja ostajajo ključni dejavniki pri preprečevanju raka – vitamin A pa je le del širše slike zdravega življenjskega sloga.
