Parodontalna bolezen: Pazite na dlesni!

Urška Kereži
09.11.2018 06:03

Povezava med ustnim in splošnim zdravjem na prvi pogled morda ni očitna, vendar številne raziskave potrjujejo, da je resnična.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Vnetje obzobnih tkiv ali parodontalna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen. Ena od oblik prizadene namreč kar 95 odstotkov Slovencev. Negativno pa vpliva tudi na nekatere sistemske bolezni ter predstavlja večje tveganje za hujše zdravstvene zaplete.

Prvi znak vnetja je krvavitev

Glavni povzročitelji parodontalne bolezni so mikroorganizmi, ki so v ustih pravzaprav ves čas. Kopičijo se na zobeh in dlesnih ter povzročijo vnetje, če jih vsak dan znova ne odstranimo z zobno ščetko in medzobnimi ščetkami. S kopičenjem bakterij tako nastajajo mehke obloge ali zobni plak, v katerem so ugodne razmere za razmnoževanje bakterij, ki z izločki poškodujejo mehka in trda tkiva. Ob vnetnem procesu se aktivira še imunski sistem, ki ga sicer poskuša omejiti, vendar z mediatorji, ki se ob tem sproščajo, povzroči propad tkiv.
Kot prvi znak vnetja se pojavi krvavitev, kar pomeni, da obzobna tkiva niso več zdrava. Dlesen nabrekne in barva se spremeni – s svetlo rožnate na rdečo. Gre za bolezenska simptoma, ki zahtevata takojšnje ukrepanje - rednejše in učinkovitejše čiščenje zob ter medzobnih prostorov. Dobra novica je, da ob vnetju v zgornjem sloju dlesni bolezen lahko ustavimo in obzobna tkiva se popolnoma pozdravijo. Kadar tega ne storimo, pa bolezen napreduje s številnimi negativnimi posledicami, na primer s propadom obzobnih tkiv, pozneje tudi z izpadom povsem zdravih zob in večjim tveganjem za zaplete pri sistemskih boleznih.

Večer

Resne posledice

Nezdravljeno vnetje vrhnjih slojev dlesni napreduje v globlja obzobna tkiva in nastanejo tako imenovani obzobni žepi, prav tako gojišče bakterij. Obzobni žepi se poglabljajo, ker propadajo vsa tkiva, ki zobu v čeljusti zagotavljajo stabilnost in opravljanje njegove vloge. Zobje se začnejo majati in na koncu preprosto izpadejo, ker nimajo opore. Bolniki razen krvavitve nimajo večjih težav, saj obolela zobna tkiva ne povzročajo bolečin, zato se jim stanje še vedno zdi povsem normalno. Pri zobozdravniku se oglasijo šele, ko se jim zobje na videz zelo podaljšajo, opazno majejo ali imajo težave z ustnim zadahom.

Z ustnim zdravjem so povezane številne bolezni

Vnetje v ustih, ki je del poteka parodontalne bolezni, pa vpliva še na procese drugje v telesu. Ob tem ne gre prezreti, da velja tudi obratno – številna bolezenska stanja namreč pospešujejo bolezni zob in obzobnih tkiv.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta