Regrat sodi v družino radičevk. To so divje rastoče rastline, ob regratu so to še potrošnik, otavčič in kozja brada. Iz potrošnika so na primer vzgojili radič in cikorijo. Radičevke so razširjene po vsem svetu, medtem ko je znano, da stari Grki in Rimljani regrata še niso poznali. Najbrž so ga v jugovzhodno Evropo ponesli barbari. Šele v 16. stoletju so mu zdravniki priznali diuretično moč, po kateri je tudi zaslovel.
Vsa rastlina je zdravilna
Se še spomnite, ko smo kot otroci radi nabirali regratove rumene cvetove in iz njih pletli venčke in ogrlice ali srkali sladki med? Pa sivobele lučke, kakor smo jim rekli, zato da smo jih prijateljem razpihali v obraz in se ob tem rogali? In ko nas je mama poslala na travnik s košarico in nožičkom, da bi nabrali "divjega radiča" za kosilo? Ajej, kako nadležno opravilo je bilo to, saj so drobni listki, tisti najbolj sladki, nagajivo polzeli izpod prstov. In vendar smo se z regratovo solato, zabeljeno s popraženimi koščki pancete in z dodatkom kuhanega krompirja, zelo radi "pomastili". Pozimi pa je iz domačega šipkovega čaja zadišalo po regratovem medu, ki je bil odličen proti kašlju in ob prehladih.
Tudi danes, ko življenje ubira hitrejše ritme in sodobne trende, se odpravimo na travnike po regrat. V najslabšem primeru ga kupimo na tržnici, da si vsaj nekajkrat privoščimo to nadvse zdravilno in krepčilno rastlino, ki je v liste pognala vse svoje vitamine, minerale in druge učinkovine. Ti so se skromno zadrževali in kopičili v njenih koreninah vso zimo, dokler je rastlina počivala, zato so tudi korenine zelo zdravilne. Če se boste odločili, da si jih naberete za čaj, si pripravite kramp, saj so močno zasidrane v zemlji.
Bogate učinkovine
Navadni regrat ali po latinsko Taraxacum officinale vsebuje grenčine, sterole in kalij, listi tudi flavonoide, bi pojasnili strokovnjaki. Posušene liste ali korenine uporabimo za čaj, iz listov stisnemo sok, iz korenin pa lahko izdelamo alkoholni izvleček oziroma tinkturo. Znano je tudi, da korenine lahko pražimo za kavni nadomestek, kakršnega delajo tudi iz cikorije, regratove sestrične. Ko utrgamo cvet, pa se na steblu izloči beli mleček, ki ni strupen, temveč zdravilen za zunanjo uporabo - čire, vnetja in kožne bolezni. Vendar pozor! Lahko povzroči tudi alergijski kontaktni dermatitis ali na kratko: nadležno srbečico.
Pospešuje prebavo
Sicer pa regrat večstransko in harmonično vpliva na vse organe. Pospešuje prebavo. Po eni strani spodbuja mehanično delovanje želodca, po drugi pa pospešuje izločanje sokov jeter, trebušne slinavke in črevesja. Zato naj se obrnejo na mojstra regrata vsi, ki jim delajo težave zlatenica, žolčni krči, nezadostno delovanje jeter (z vsemi spremljevalnimi znaki: grdo kožo, ekcemi, mozolji ...), in vsi, ki imajo težave zaradi lenega črevesja ali zaprtja, ter ljudje, ki jim delajo preglavice krči. Regrat pomaga. Je krepčilen, čisti kri, lajša iztrebljanje, deluje kot poživilo in je diuretik (pomaga izločati vodo iz telesa). Vse to in še več v svojih knjigah piše znani Maurice Messegue, ki je vedno prisegal na izročilo o vplivu rastlin na človekovo zdravje. Brž v naravo, torej. Po regrat, šparglje, meliso in druge spomladanske zeli. Za čilost in dobro počutje.