Eintopf, römertopf, stew pot, casserole, husepot, cocido, potaufau, chowder, crockpot - koliko različnih izrazov za jedi, pripravljene v eni sami posodi oziroma za posodo samo. Kar samo dokazuje, da povsod po svetu poznajo kuhanje v enem samem loncu. V katerem ni nujno, da nastajajo zgolj goste juhe, enolončnice po naše, ampak lahko v eni sami posodi pripravimo tudi številne druge jedi, če omenimo samo rižote in zložence kot najbolj pogoste.
Prihranimo čas, porabimo ostanke
Razlogov za kuhanje v enem samem loncu je kar veliko. Ena od prednosti je že ta, da za pripravo jedi za več ljudi ne umažemo veliko posode. Tudi čas je pomemben - že res, da jedi niso tako hitro gotove kot kak zrezek, a ker kuhanje v enem loncu ne potrebuje prav veliko nadzora in dodatnega dela, lahko v tem času postorimo kaj drugega. Še posebej, če jed pripravljamo v pečici in je potemtakem niti občasno premešati ni treba. Poleg tega kuhanje v enem loncu praviloma pomeni, da kuhamo večjo količine hrane naenkrat, kar spet pomeni tudi prihranek časa, saj lahko jed shranimo v hladilnik in zamrzovalnik in si vsaj enkrat prihranimo kuhanje (pa tudi pravilo, da pogreta sarma ali segedin golaž bolj tekneta pogreta kot sveže pripravljena, nam gre ob tem v prid). Navsezadnje pa ne gre zanemariti tudi dejstva, da je priprava enolončnice pravšnji način za porabo številnih ostankov mesa in zelenjave, s katerimi sicer ne bi vedeli, kaj početi.
Priprava enolončnic - pravzaprav bi bil bolj primeren izraz priprava jedi v enem loncu, saj vse, kar lahko pripravimo v eni posodi, ni zgolj enolončnica - je primerna tudi za vegetarijance in vse tiste, ki težijo k zdravi prehrani. Samo sestavine moramo izbrati tako, kot ustreza posameznemu načinu prehranjevanja, in rešitev je na dlani. Kajti enolončnice so že zdavnaj izgubile prizvok težkih, nasitnih jedi, pripravljenih na masti, s prežganjem in močno začinjene, kot nalašč za pozno jesenske in zimske dni. Že priprava različnih ribjih jedi v enem loncu je lahko prvi korak k čisto posebnim kulinaričnim užitkom, s pripravo zelenjave v enem loncu pa kaj hitro ustrežemo tudi okusu kakšnega zagrizenega mesojedca, ne zgolj vegetarijancev. Receptov je dovolj tako po revijah in knjigah kot na različnih kulinaričnih internetnih straneh.
Od podcenjevanja do simpozija
Včasih je bila priprava jedi v eni sami posodi značilna za bolj revne sloje - to je bil pač najbolj primeren način, da se naenkrat, z minimalno porabo časa, sestavin in tudi kurjave, pripravi obrok za (praviloma) številno družino. A sčasoma je tak način priprave jedi izgubil prizvok podcenjevalnosti, navsezadnje se je izkazalo, koliko zanimivih jedi, ki zadostijo še tako izbranemu okusu, je mogoče pripraviti v eni sami posodi. O zanimivosti kuhanja v enem loncu pa kaže tudi podatek, da so leta 1988 v Oxfordu pripravili simpozij o kuhanju in prehrani, v ospredju katerega so bile prav enolončnice. In to ne samo po kulinarični, pač pa celo po politični plati. Enolončnice in politika? Tudi to je združljivo, se je izkazalo na simpoziju na primeru nacistične Nemčije. V času nacizma je bil namreč "eintopf" pomemben del nacistične ikonografije, ki je poudarjala skupnost in domoljubje - in kaj je bolj primernega od jedi v enem loncu, okoli njega pa zbrana vsa družina? A danes je to morda res samo še tema za kak znanstveni simpozij, medtem ko priprava jedi v enem loncu še naprej ostaja priljubljen način kuhanja po vseh deželah sveta.
Pravil ni, omejitev je samo domišljija
Kakšnih posebnih pravil za pripravo jedi v enem loncu pravzaprav ni. Receptov je toliko, kot je kuharic (ali kuharjev, da ne bo kdo užaljen). Seveda je najbolje, če so sestavine prvorazredne, a četudi je kakšna med njimi slabše kakovosti ali gre za ostanek kakšne druge jedi, se da v enolončnici to prav spretno prikriti. Jedi v enem loncu so lahko bistre juhe z različnimi dodatki, ki juho naredijo za samostojen obrok, lahko so goste in nasitne, mesne ali zgolj zelenjavne, pripravimo jih lahko tudi iz samih stročnic. Lahko so to rižote, malce posebne, kot je na primer rižota z rdečim radičem in rakovimi repki ter vinom, ali pa bolj običajne, z mesom in zelenjavo. In jim že dodatek žafrana da malce poseben okus. V enem loncu lahko pripravljamo tudi zložence, na primer iz kosov morskega psa in krompirja, narezanega na kolobarje in s številnimi začimbami. Pravzaprav je skorajda ni sestavine, ki je ne bi mogli dodati jedi, ki se pripravlja v eni sami posodi. Meje nam postavljata zgolj naši shramba in domišljija.
