Agrumi, vino in oljke: Jesen ob Jadranu ima svoje čare

Urška Kereži
06.11.2019 06:04

Jesen ima svoje čare in zmeraj radi rečemo: "Čas je, da se listje obarva rdečkasto, dozorijo številni pridelki in sadje, narava pa se pripravi na počitek."

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Zato marsikoga zamika, da bi se podal na toplo vsaj za konec tedna. Dovolj bo skok na jadransko obalo. V Dalmaciji se toplo sonce namreč poslovi nekoliko kasneje, temperature so prijaznejše kot na celini in vreme je prav lepo vso jesen, ko tudi na otokih dozorijo mandarine, limone, pomaranče pa kakiji in fige, oljke ter grozdje.

Sladke mandarine

Slovenci že dobro poznamo pokrajino, kjer se okoli 180 kilometrov dolga reka Neretva v zadnjem delu toka počasi razleze v prelepo delto. Te kraje so naseljevali že v grški antiki in prebivalci rimskega imperija. Nekoč so v delti zgradili kar 14 kanalov, danes delujejo še štirje. To območje slovi po pridelavi agrumov, najbolj znane so mandarine. Gre za količinsko intenzivno pridelavo. Mandarina je citrus, ki sodi v isto skupino kot citrona in pomelo. Polna vitaminov in slastnega okusa je danes gotovo najbolj priljubljena med omenjeno trojico. In že drži, da te iz doline Neretve lahko kupite tudi po trgovinah v Sloveniji, a je doživetje, ko si jih naberete sami, nekaj povsem drugega. Za konec tedna zato denimo obiščite obmorsko mesto Neum na ozemlju Bosne in Hercegovine ter na kateri od plantaž obirajte mandarine. Prelepo doživetje bo tudi vožnja s posebnimi starimi lesenimi čolni ali "trupicami". Popeljali vas bodo v labirint rečne struge, kjer boste opazovali imenitno naravo in ptice. Zanimivo doživetje je tudi arheološki muzej antične Narone. Pred nekaj desetletji so arheologi pri mestu Vid namreč našli izjemno svetišče in marmorne kipe iz antičnega Rima. Danes je tam, kot rečeno, muzej Narona, kjer boste spoznavali starodavne civilizacije in njihovo življenje ob reki Neretvi.

Brsecine, juzna Dalmacija, Hrvaska - morska plaza - kopalci - turisti - morje - hrvasko primorje - Desk: _Notranja - Tujina - Turisti - Turizem -
Andrej Petelins_ek

Zdravilna moč olivnega olja

Oljka je gotovo eden od simbolov obmorskih krajev Jadrana, tako na celini kot na otokih. Nasade oljk in njihov plod, olivo, so cenili že v antiki in stari Grki so jo povzdignili v božji sadež. Celotna obala Jadranskega morja, njeno zaledje in otoki, so prepredeni z nasadi, primerna klima in dobra zemlja pa botrujeta obilnim pridelkom, ki jih domačini pozno jeseni poberejo oziroma bolje stresejo iz krošenj. Proizvajalci olivnega olja so tako številni in letos so v New Yorku recimo prejeli posebno svetovno nagrado proizvajalci olivnega olja z otoka Šolta.
Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem boste v času obiranja imeli priložnost, da se domačinom pridržite in pomagate pri spravilu. To je poseben obred, kjer ob obiranju z dreves tudi očistijo stare suhe veje in jih pripravijo za nov rod. Olive spravijo v bazene z morsko vodo, operejo ter potlačijo v pasto, iz katere kasneje stiskajo olje. Seveda pa bo doživetje že sprehod po stezicah in vaških cestah, mimo starodavnih kamnitih zidov, ki so nastajali skozi stoletja, ko so domačini čistili tla na poljih in ustvarjali kilometre tako imenovanih suhozidov. Na nekaterih otokih, recimo na Šolti, nasproti Splita, pa boste našli tudi druge kamnite objekte, ki pričajo o tradiciji in delu kmetov, shrambe za pridelke, stare cisterne, kupole apnenic in še kaj.

Shutterstock

Dežela tisočletne vinske tradicije

Za konec se podajmo še med vinograde. Dalmacija, ki je, mimogrede, dobila ime po staroselcih Ilirih in njihovih plemenih, ki so jih stari Rimljani poimenovali Dalmati, je prostor z najdaljšo tradicijo vinogradništva. Strokovnjaki so pred leti odkrili, da so vino proizvajali že pred 3600 leti, prav v času ilirskih plemen, bliskovit razvoj pa se je začel v času antične Grčije. Stari Rimljani so ob kolonizaciji tako naleteli na številne vinograde in na celini ter otokih so ob podeželskih vilah pridelovali vino za gospodo tudi v srednjem veku.
Lahko rečemo, da je Dalmacija ostala glavni proizvajalec vin skozi vsa zgodovinska obdobja vse do danes. Tla so primerna za trto, prav tako vreme, in že staroselci so vedeli, da na teh tleh lahko največ iztržijo prav z vinom. Čeprav vinograde najdemo povsod, sta posebno cenjena polotok Pelješac in otok Hvar. Morda še podatek - pravijo, da je v Dalmaciji skozi stoletja bilo proizvedenih 400 avtohtonih vrst vin, kar je največ na svetu. Povsod boste lahko šli na pokušine, se udeležili trgatev. Za tiste najbolj radovedne ljubitelje vina je na voljo tudi "vinsko popotovanje". Za manjše skupine ali pare organizirajo Dalmatinci posebne ture, dolge od tri do osem dni, kjer boste med potepom po vinogradih in vinskih kleteh obiskali Kaštele, za dan, dva otoka Hvar in Brač, Vrgorac pri Imotskem, Split. Skratka čaka vas prava uživaška vinska dogodivščina z vodenjem v vseh jezikih in organiziranim prevozom ter nastanitvijo.

Shutterstock

In še nekaj o vinu

Najbolj priljubljena sorta je plavac mali, ki ga poznajo na več mestih. Najbolj znan je na Pelješcu, še posebno na legah Dingač in Postup. Vino morda v mednarodnih ocenjevanjih ni dobilo najvišjih ocen, a je oboževano. Recimo tako kot naš slovenski cviček. 
Verjamemo, da vas je zamikal skok na jadransko obalo in želimo vam, da v čarobni mediteranski jeseni doživite in preživite lep kulinarični vikend, se ob dobrem vinu posladkate s smokvami, ribami in počivate ob poslušanju šumenja morskih valov v družbi toplega južnega vetra.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta