Po februarskem snegolomu, ko je bilo v nekem trenutku brez električne energije kar 70.000 odjemalcev Elektra Maribor (EMB), prekinjene so bile dobave vode in toplotne energije, smo analizirali, kaj je šlo narobe in kaj bi bilo treba storiti, da bi ublažili posledice vse pogostejših vremenskih ujm. Pri Agenciji za energijo in na Inšpektoratu za okolje in energijo smo preverili tudi, kako teče nadzor in izrekanje morebitnih ukrepov ob kršitvah energetske zakonodaje ter zakonodaje o oskrbi z električno energijo.
Pojdimo po vrsti. Na Elektro Maribor, ki ga vodi predsednica uprave Tatjana Vogrinec Burgar, smo naslovili več vprašanj, tudi takih, ki so nam jih zastavljali bralci in bralke, v upanju, da se mrk tako velikih razsežnosti ne bi ponovil. Torej, koliko transformatorskih postaj na področju EMB na terenu je še od začetkov elektrifikacije in koliko jih bo treba zamenjati? "Ob koncu leta 2025 ima Elektro Maribor v lasti več kot 3600 transformatorskih postaj. Letos je predvidena gradnja 30 novih in rekonstrukcija 81 obstoječih transformatorskih postaj v višini 5,2 milijona evrov. Energetska oprema v vseh transformatorskih postajah je ustrezna za obratovanje," zagotavljajo v EMB in dodajajo, da tudi pri starejših transformatorskih postajah v primeru dotrajanega gradbenega ohišja redno izvajajo gradbene in druge sanacije, zato je obratovanje z gradbenega in energetskega zornega kota skladno z veljavno zakonodajo.
Omejitve pri čiščenju tras in odstranjevanju vegetacije
Glede na to, da so na tiskovnih konferencah ob zadnjem snegolomu omenjali nekatere neočiščene predele in dele tras, ki potekajo ob gozdu ter med krošnjami dreves, nas je zanimalo, kaj bi lahko v takih primerih izboljšali. Izpostavljajo širši prostorski in krajinski kontekst ene najbolj gozdnatih držav v Evropi. Gozdovi pokrivajo približno 58 odstotkov ozemlja Slovenije, s čimer se uvrščamo v evropski vrh – za Finsko in Švedsko. Avstrija ima približno 47 odstotkov gozdnatosti, Nemčija in Italija okoli 33 odstotkov. "V takšnem prostorskem okviru popolna izločitev infrastrukture iz gozdnega prostora ni realna, še posebej ob upoštevanju varstva kmetijskih zemljišč, omejitev zaradi lastništva, naravovarstvenih režimov in zahtev reliefa terena." V EMB pojasnjujejo še, da so bile trase v preteklosti umeščene po najkrajših in tehnično izvedljivih poteh, pogosto ob robovih gozdov, kolovozih ali kmetijskih zemljiščih. "Elektro Maribor redno izvaja vzdrževanje tras in odstranjuje vegetacijo, vendar so pri tem prisotne omejitve, povezane z lastništvom zemljišč, naravovarstvenimi režimi in razpoložljivimi resursi."
Po snegolomu so v Elektru Maribor napovedali zamenjavo 8000 lesenih drogov. Zakaj k temu niso pristopili že prej, bralci so nas opozorili, da nekaterih dotrajanih drogov kljub prijavam še niso nadomestili? "V zadnjih treh letih smo za investicije namenili 150 milijonov evrov, od tega 100 milijonov za distribucijske objekte oziroma za srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje. Pomemben del teh vlaganj so tudi drogovi, ki jih redno pregledujemo, spremljamo njihovo stanje in jih razvrščamo po prioritetah zamenjave. Lani smo sanirali približno 8000 stojnih mest na srednjenapetostnem in nizkonapetostnem omrežju, kar kaže, da tega problema ne zanemarjamo, temveč ga sistematično rešujemo."
V EMB še dodajajo, da ne morejo drogov zamenjati hkrati, temveč postopno, glede na stopnjo dotrajanosti, varnostno tveganje in pomen posamezne trase. Tako ob prijavah uporabnikov najprej opravijo pregled in šele nato določijo časovnico zamenjave. "Zadnji snegolomi in vetrolomi so bili izjemni po intenzivnosti. Zato niso padali zgolj starejši ali dotrajani leseni drogovi, temveč tudi novejši leseni, betonski in celo jekleni drogovi." Dodajajo še, da pri zamenjavi drogov preučijo tudi možnost pokablitve omrežja in z zamenjavo drogov počakajo, če to razmere dopuščajo. Ob tem pogosto naletijo na zaplete z lastniki zemljišč, zaradi česar realizacija pokablitve ponekod ni mogoča. "Prisluhnemo tudi lastnikom zemljišč, ki želijo pokablitev nadzemnih vodov na svojih parcelah, če tehnična rešitev to omogoča, saj mora zajemati celovito traso in ne le posameznega odseka, na primer med dvema drogovoma." Za tovrstne pobude so vzpostavili kontaktni naslov [email protected], na katerega sprejemajo predloge.
Letos 200 kilometrov kablovodov
V Elektru Maribor letos načrtujejo finančna vlaganja v višini 67 milijonov evrov. Zgraditi in rekonstruirati nameravajo 151 kilometrov srednjenapetostnih vodov (10,5 mio. EUR), zgraditi in rekonstruirati 242 kilometrov nizkonapetostnih vodov (19,7 mio. EUR), zgraditi in rekonstruirati 111 transformatorskih postaj (5,2 mio. EUR). Predvideni so tudi pričetek gradnje 110-kilovatne daljnovodne povezave Murska Sobota-Lendava, rekonstrukcija dveh RTP 110/20 kV in zamenjava treh energetskih transformatorjev 110/20 kV v višini 19 milijonov evrov. V sklopu teh naložb naj bi tako realizirali približno 200 kilometrov kablovodov.
In kdaj se lahko uporabniki nadejajo kablovodov? V EMB pojasnjujejo, da ureditev dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v optimalnem scenariju zahteva 6 do 9 mesecev v primeru enostavnejše trase, večinoma pa gre za objekte, pri katerih je za vzpostavitev pogojev gradnje potrebno več kot eno leto. Za visokonapetostne objekte 110 kV, glede na to, da so ti objekti po gradbeni zakonodaji razvrščeni v skupino zahtevnih objektov, se postopki podaljšajo tudi čez deset let.
150 milijonov evrov za investicije, od tega preko 100 milijonov evrov za distribucijske objekte je namenil Elektro Maribor v zadnjih treh letih.
151 kilometrov srednjenapetostnih in 242 kilometrov nizkonapetostnih vodov nameravajo zgraditi ali rekonstruirati letos.
3600 transformatorskih postaj imajo, letos bodo zgradili 30 novih in rekonstruirali 81 transformatorskih postaj.
8000 drogov od 24.000 nameravajo letos zamenjati.
Ali v Elektru Maribor morda razmišljajo tudi o vmesni rešitvi nadzemnega kabliranja, kot ga denimo poznajo na Hrvaškem in v Avstriji, kjer imajo občutno manj težav ob vremenskih nevšečnostih? Odgovarjajo, da pri načrtovanju razvoja omrežja uporabljajo različne tehnične rešitve, ki so prilagojene konfiguraciji terena, gostoti odjema in okoljskim omejitvam. Tako imenovani izolirani nadzemni vodi (SKS vodi), ki se ponekod uporabljajo tudi kot vmesna ali trajna rešitev, so del tehnične prakse tudi pri Elektru Maribor. "Imamo 2968 kilometrov nizkonapetostnih in 143 kilometrov srednjenapetostnih nadzemnih izoliranih vodov. Skupaj predstavlja delež srednje- in nizkonapetostnega omrežja, zgrajenega s podzemni vodi in nadzemnimi izoliranimi vodi, približno 90 odstotkov." Dodajajo še, da se nadzemne rešitve uporabljajo selektivno predvsem na bolj razpršenih, hribovitih ali težje dostopnih območjih.
Popolna odpornost proti ekstremom ni mogoča
Glede na to, da Energetski zakon določa, da morajo operaterji zagotavljati zanesljivo, varno in kakovostno oskrbo z električno energijo, zadnji trije incidenti od decembra lani pa kažejo, da vselej ni tako, smo odgovorne v Elektru Maribor povprašali, kako zadostiti zakonodaji? "Energetski zakon res določa, da morajo operaterji distribucijskega sistema zagotavljati zanesljivo, varno in kakovostno oskrbo z električno energijo, in te obveznosti se v celoti zavedamo. Naše delovanje je pod stalnim nadzorom regulatorja, ki je postavil minimalne standarde kakovosti oskrbe. Njihovo izpolnjevanje se redno spremlja, v primeru odstopanj pa so predvideni tudi finančni ukrepi in kazni, kar potrjuje, da sistem nadzora ni zgolj formalen." Ob tem ponovno opozarjajo, da v zadnjih letih delujejo v spremenjenih okoljskih in podnebnih razmerah, ki bistveno presegajo običajne projektne obremenitve elektroenergetskih vodov in objektov ter v določenih primerih povzročajo izpade, ki jih ob normalnih razmerah ne bi bilo. Poudarjajo še, da so nadzemni vodi ob ustrezno vzdrževanem okolju razmeroma zanesljiv sistem. Težave pa nastanejo, kadar lastniki gozdov ne odstranjujejo nevarnega drevja ali ko se na zemljiščih pod daljnovodi na novo zasaja drevje, kar neposredno ogroža varno obratovanje elektroenergetskega sistema. "Naš cilj je, da z nadaljnjimi vlaganji, rednim nadzorom kakovosti, analizo tveganj ter prilagajanjem omrežja na nove podnebne razmere zmanjšujemo število izpadov in nihanj napetosti na najmanjšo možno raven, ob zavedanju, da popolne odpornosti proti ekstremnim naravnim pojavom v praksi ni mogoče zagotoviti," še ugotavljajo.
Monitoring kakovosti oskrbe z električno energijo
Pri Agenciji za energijo, ki ji vodi Duška Godina, na vprašanje Večera, kako nadzirajo oskrbo z električno energijo in kakšne ukrepe ob morebitnih odklonih izrekajo, odgovarjajo, da izvajajo monitoring kakovosti oskrbe z električno energijo na podlagi določil Zakona o oskrbi z električno energijo in podzakonskih aktov. Kakovost oskrbe odraža tudi neprekinjenost napajanja, za katero je agencija v okviru metodologije za reguliranje distribucijskih podjetij razvila nagrajevalno-penalizacijsko shemo. Ta na podlagi doseženih ravni neprekinjenosti neposredno vpliva na upravičene stroške elektrodistribucijskih podjetij in jih tako spodbuja k stalnemu izboljševanju oziroma ohranjanju doseženih optimalnih ravni kakovosti oskrbe, pojasnjujejo v Agenciji za energijo. "V nagrajevalno–penalizacijski shemi so ključnega pomena kazalniki neprekinjenosti, ki izvirajo iz delovanja podjetja, ob čemer so izločene načrtovane in napovedane prekinitve in prekinitve, ki nastanejo zaradi višje sile ali tujega vzroka," so nam še odgovorili.
Inšpektorat Elektru Maribor naložil odpravo nepravilnosti
Inšpektorat za okolje in energijo opravlja nadzore s štirimi inšpektorji. Večina rednih se nanaša na obratovanje in vzdrževanje distribucijskih omrežij. Na naše vprašanje odgovarjajo, da so na območju Urbana v okolici Maribora letos opravili dva nadzora. Januarja za manjši del elektroenergetskega nizkonapetostnega omrežja iz transformatorske postaje TP Urban 1, za katerega se ugotovili, da je omrežje ustrezno vzdrževano, zato postopek ni pokazal večjih nepravilnosti. "Marca pa je bil izveden nadzor elektroenergetskega nizkonapetostnega omrežja na širšem območju Urbana (med transformatorskimi postajami TP Urban 1, TP Urban 3 in TP Urban 4), na katerem pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti (stanje prenapetostne zaščite in dotrajanost delov omrežja), zato je bila upravljavcu naložena odprava nepravilnosti do 1. oktobra 2026."
Za nizkonapetostne in srednjenapetostne nadzemne vode ni predpisov, ki bi natančno določali zahtevano širino čiščenja tras, predpisane so zgolj minimalne varnostne višine križanj in oddaljenosti vodov od objektov, drugih vodov ali napeljav ter vzporedni poteki in približevanja, še pojasnjujejo na inšpektoratu in dodajajo, da je treba zagotoviti najkrajšo zunanjo izolacijsko razdaljo tudi v primeru padca drevesa, pri čemer se razdalja presoja od neodklonjenega, torej mirujočega vodnika. To pomeni, da mora biti vegetacija v okolici daljnovoda urejena tako, da tudi ob izrednih dogodkih ni nevarnega približanja vodnikom. V praksi se te zahteve nanašajo predvsem na daljnovode z napetostjo 110 kV in več, kjer so varnostni kriteriji zaradi višjih napetosti ustrezno strožji.
Energetika Maribor in Mariborski vodovod z dodatnimi ukrepi
Ob februarskem snegolomu je bilo prekinjeno tudi napajanje Energetike Maribor in dela črpališč Mariborskega vodovoda, posledično pa so bili uporabniki brez ogrevanja in pitne vode. Na Javni holding Maribor smo zato naslovili vprašanje, ali sta Energetika Maribor in Mariborski vodovod po zadnji izkušnji ustrezno pripravljena na incidente ob izpadih električne energije.
Energetika Maribor je ustrezno pripravljena na običajne razmere (vključno z "običajnimi" izpadi) v elektroenergetskem sistemu. Sistema daljinskega ogrevanja v Mariboru pa niso zmožni ogrevati v primeru popolnega izpada oskrbe z električno energijo. Razlog tiči v dejstvu, da so toplotne postaje v lastništvu samega ogrevanega objekta in priključene na merilno mesto ogrevanega objekta, pojasnjujejo v Energetiki Maribor, ki jo vodi Jože Hebar. Pojasnili so tudi zaplet z agregatom, za katerega pravijo, da ga niso pričakovali od Elektra Maribor, ampak so zanj zaprosili na Elektrodistribuciji, s katero sta družbi povezani v soproizvodnji: "Preko družbe Moja energija in v proizvodni skupini Energetike Maribor pretvarjamo in distribuiramo do 18 MVA električne energije, za te generatorje nimamo soglasja in ne dovoljenja, da bi smeli obratovati otočno, pa tudi sicer so ti generatorji vezani na srednjenapetostno in ne na nizkonapetostno omrežje distributerja," pojasnjujejo in še dodajajo, da so si po zavrnitvi njihove prošnje ustrezni generator izposodili pri Elektru Celje.
In še, da ustrezen dizelski agregat z nizkonapetostnim generatorjem s potrebno zmožnostjo otočnega obratovanja za potrebe Energetike Maribor moči 3 MVA presega večino tržno razpoložljivih agregatov, zaradi česar se takšni izzivi rešujejo z več agregati v paralelnem obratovanju. Motorji za takšno moč pa predstavljajo velikostni razred večjih ladijskih motorjev, za kar Energetika Maribor nima prostora in tudi ne dovoljenja za postavitev. Nakup in obratovanje takšnega agregata pa bi vplivala tudi na višje stroške za ogrevanje. Zato v Energetiki Maribor iščejo nove bolj primerne rešitve, ki jih bodo predstavili na strokovnem posvetu, pri čemer so nekatere od korektivnih ukrepov že izvedli, nekateri so v izvajanju, za nekatere pa se še odločajo.
V Mariborskem vodovodu pa pojasnjujejo, da imajo v skladu z oceno tveganja za črpališča lastne mobilne agregate za električno energijo, ki jih po potrebi priključijo. Črpališče Vrbanski plato je napajano z električno energijo iz dveh neodvisnih transformatorskih postaj. Ob izpadu ene transformatorske postaje se dobava električne energije ročno preklopi na drugo transformatorsko postajo. "Z Elektrom Maribor se je Mariborski vodovod dogovoril, da bodo dogradili sistem, ki bo omogočal avtomatski preklop iz ene na drugo transformatorsko postajo, kar bo skrajšalo čas izpada električne energije in s tem vodooskrbe," še odgovarjajo in dodajajo, da imajo za Vrbanski plato dodatno na razpolago mobilni agregat, s katerim lahko izvajajo delno oskrbo s tega črpališča. Kot upravljavec kritične infrastrukture imajo tudi dostop do agregatov Civilne zaščite ob morebitnem večjem obsegu izpada.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
