Natanc velja za največji iranski obrat za bogatitev urana. Jedrski kompleks leži približno 250 kilometrov južno od iranske prestolnice Teheran. Analitiki navajajo, da Iran tam razvija in sestavlja centrifuge, ki se uporabljajo za bogatitev urana, torej ključno tehnologijo pri pretvorbi urana v jedrsko gorivo.

Po podatkih neprofitne organizacije Nuclear Threat Initiative (NTI) kompleks obsega šest nadzemnih stavb in tri podzemne strukture, pri čemer naj bi dve od njih vsebovali do 50.000 centrifug.

O obratu Fordov blizu svetega mesta Kom ni znano veliko, saj je zakopan globoko na goratem območju. Le ZDA naj bi razpolagale z bombami, ki lahko zadenejo cilje na takšnih globinah.

Največji iranski jedrski raziskovalni kompleks pa je v Isfahanu v osrednjem delu Irana. Zgrajen je bil s pomočjo Kitajske in odprt leta 1984, navaja NTI. Po podatkih te organizacije v Isfahanu dela okoli 3000 znanstvenikov. V kompleksu naj bi bili trije manjši raziskovalni reaktorji kitajske izdelave, obrat za pretvorbo urana, tovarna za proizvodnjo goriva, obrat za oblaganje s cirkonijem ter drugi laboratoriji in objekti.

V ameriškem napadu je sodelovalo šest bombnikov B-2, ki so neopazno vstopili v iranski zračni prostor. Po navedbah ameriške vlade so bombniki opravili približno 37-urni let iz baze Whiteman v Missouriju, z večkratnim dopolnjevanjem goriva v zraku. Vsak B-2 je nosil dve bombi, na Fordov naj bi jih bilo padlo 12. Še en bombnik je napadel v Natancu.

Tretja jedrska lokacija, objekt blizu Isfahana, naj bi bil tarča manevrirnih raket BGM-109 Tomahawk, ki so jih izstrelili z ameriških podmornic. 

Čeprav so bili zadetki zelo natančni in je Donald Trump izjavil, da so iranski jedrski objekti popolnoma uničeni, nekateri viri navajajo, da morda vsi cilji niso uničeni v celoti. Predvsem podzemni tunel pri kompleksu v Isfahanu naj bi bil še trdnejša tarča kot Fordov.