(ANALIZA) Bo Trump izdal svoje predvolilne obljube in se vključil v vojno z Iranom?

"Ne bom začenjal vojn, ampak jih bom ustavil," je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump v svojem slavnostnem govoru ob novembrski zmagi na predsedniških volitvah povedal zbranim na posestvu Mar-a-Lago na Floridi.Zdaj, približno 150 dni, odkar je Trump nastopil svoj drugi mandat, in teden dni po izraelskem napadu na jedrske in vojaške cilje po Iranu njegova napoved postaja čedalje bolj prazna. Krepijo se čedalje večji strahovi pred širšo vojno, saj je ameriški predsednik Iran pozval k "brezpogojni kapitulaciji", omenil možnost uboja iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja in se na izraelsko vojno prizadevanje skliceval z besedo "mi".Da razmere ne bi mogle biti bolj napete, je Bloomberg v četrtek s sklicevanjem na neuradne vire poročal, da se visoki ameriški uradniki pripravljajo na možen napad na Iran v prihodnjih dneh. Predsednik Trump je sicer javno razmišljal o napadu na Iran. Povedal je, da ima "ideje, kaj storiti", in da bi raje sprejel "končno odločitev eno sekundo pred rokom".Okoliščine se spreminjajo iz minute v minuto, saj v ozadju trenutno potekajo diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. V petek zunanji ministri Združenega kraljestva, Francije in Nemčije v švicarski Ženevi načrtujejo srečanje z iranskim kolegom.Vse to so očitni namigi, da bi se ZDA lahko vključile v vojno z Iranom na izraelski strani, piše ameriški časnik New York Times. Predsednik Trump se je v torek prav tako sešel s svojo ekipo za nacionalno varnost, kar je podžgalo spekulacije o morebitnem vključevanju ZDA v izraelski napad na Iran.Možen cilj sprememba teokratskega režimaIzraelski cilji v Iranu se po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja osredotočajo na preprečitev iranskega razvoja jedrskega orožja. Vendar so izraelske obrambne sile izvedle tudi napade na iransko energetsko infrastrukturo in vojaške objekte, kar odpira vprašanje, ali je cilj Izraela tudi sprememba teokratskega režima Islamske republike.Ne glede na dejanske izraelske cilje v Iranu ostaja eno ključno dejstvo: Izrael brez ameriškega orožja – in tudi neposredne vključitve ZDA v konflikt – ne more izvesti resnejšega uničenja jedrskega programa Islamske republike, saj nima tako močnega orožja, ki bi lahko prodrlo globoko v podzemne prostore. Izrael prav tako nima flote strateških bombnikov, ki bi s tovrstno oborožitvijo lahko zadeli in uničili iranske podzemne jedrske objekte.Zato se poraja čedalje bolj pereče vprašanje: se bodo ZDA neposredno vključile v konflikt na strani Izraela in ali predsednik Trump v javnosti umetno stopnjuje hujskanje proti Islamski republiki z namenom, da Teheran vnovič spravi za pogajalsko mizo in doseže nov jedrski dogovor?ZDA bi se v konflikt lahko vključile v primeru naslednjih dogodkov: če se Iran odloči zapreti Hormuško ožino, skozi katero se steka približno tretjina svetovne dobave zemeljskega plina in četrtina nafte, če Iran ali njegova razvejena mreža posredniških militantnih skupin ''osi odpora" napade ameriške cilje po regiji in ali če Iran napade zalivske rafinerijske zmogljivosti."Spopad lahko preraste v regionalno in globalno vojno, če se Iran odloči zapreti Hormuško ožino in sproži nekaj podobnega, kot je bila vojna tankerjev," poudarja obramboslovec dr. Klemen Grošelj. Opozori, da so ZDA na neki točki že vključene v konflikt, saj izvajajo logistično podporo Izraelu in prestrezajo iranske izstrelke.Bo kongres zamejil Trumpove načrte?Če bo ameriški predsednik želel vstopiti v vojno z Iranom, bo moral prepričati kongres. Ameriški zakonodajalci na obeh straneh političnega spektra namreč že želijo omejiti možnost predsednika, da enostransko odredi ameriške napade na Iran, pri čemer poudarjajo, da ima po ustavi pravico razglasiti vojno le kongres, poroča CBS.Skupina zakonodajalcev, ki zajema širok ideološki spekter, trenutno opozarja pred vstopom ZDA v vojno. Nastajajoča koalicija združuje nenavadne zaveznike, med njimi tudi nekatere najbolj goreče Trumpove podpornike in progresivne demokrate, ki so v preteklosti bili glasni nasprotniki vpletenosti ZDA v tuje vojne."To ni naša vojna," je na družbenem omrežju X zapisal republikanski predstavnik Thomas Massie, libertarec, ki se ni bal nasprotovati Trumpu v fiskalnih vprašanjih. "A če bi bila, mora o takih zadevah odločati kongres v skladu z našo ustavo.""Vsi, ki navijajo za vojno z Iranom, so zelo hitro pozabili na katastrofe vojne v Iraku in Afganistanu," je za CNN povedal demokratski senator Chris Murphy in spomnil, da so ti konflikti postali breme, ki je na koncu terjalo življenja tisočih Američanov in povzročilo nove upore proti interesom ZDA in našim zaveznikom v regiji.Za več Američanov večja grožnja Kitajska in RusijaOpozorila pred vojno z Iranom prihajajo tudi iz stroke. "Vojna z Iranom bi bila katastrofa, vrhunec neuspeha desetletij regionalnega pretiravanja ZDA in točno takšna politika, proti kateri se je Trump dolgo boril. ZDA ne bi nič pridobile z bojem proti šibki državi na drugem koncu sveta, ki povzroča težave v svoji regiji, vendar za nas ne pomeni kritične varnostne grožnje. Izgubile pa bi veliko: najbolj tragično je, da bi bila izgubljena življenja ameriških vojakov, skupaj z vsako možnostjo, da bi se rešile iz mučne preteklosti v tej regiji," je v kolumni za New York Times zapisala Rosemary Kelanic, direktorica programa za Bližnji vzhod pri organizaciji Defense Priorities.Morebitnemu konfliktu bi zaradi nedavnih izkušenj iz Afganistana in Iraka verjetno nasprotoval velik del ameriške družbe. Zaradi hitrega razvoja razmer med ameriškim prebivalstvom še ni bila izvedena nova javnomnenjska anketa, vendar raziskava, ki jo je Fox News med Američani izvedel leta 2019, ugotavlja, da 53 odstotkov podpira ukrepanje, da se Iranu prepreči razvoj jedrskega orožja, medtem ko temu nasprotuje 30 odstotkov. Anketa sicer ni zajela vprašanja vojaškega posredovanja proti Teheranu. Lanska anketa centra Pew Research je pokazala, da veliko več Američanov vidi Kitajsko (64 odstotkov) in Rusijo (59 odstotkov) kot večjo vojaško grožnjo kakor Iran (42 odstotkov). Lanski podatki so pokazali tudi, da je le 37 odstotkov Američanov menilo, da bi moralo biti omejevanje moči in vpliva Irana "glavna prioriteta". Leta 2020 je le 14 odstotkov Američanov menilo, da je Iran takšna grožnja, da je potrebno takojšnje vojaško ukrepanje, kaže anketa CBS News.Trump pred mesecem napovedal novo bližnjevzhodno politikoNevmešavanje v notranje zadeve regije je ameriški predsednik potrdil tudi med svojo majsko turnejo v Zalivu, ko je napovedal novo geopolitično realnost, v kateri Washington ne bo več krojil podobe Bližnjega vzhoda, temveč bo nanj gledal predvsem s transakcijskega zornega kota."Na koncu so tako imenovani graditelji narodov uničili veliko več narodov, kot so jih zgradili, intervencionisti pa so posegali v zapletene družbe, ki jih sami sploh niso razumeli," je ameriški predsednik izjavil v majskem govoru pred savdskim prestolonaslednikom princem Mohamedom bin Salmanom in prejel bučen aplavz.Kdaj bi se ZDA lahko vključile v konflikt: Če se Iran odloči zapreti Hormuško ožino, skozi katero se steka približno tretjina svetovne dobave zemeljskega plina in četrtina nafte. Če Iran ali njegova razvejena mreža posredniških militantnih skupin ''osi odpora" napade ameriške cilje po regiji. Če Iran napade zalivske rafinerijske zmogljivosti.

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(ANALIZA) Bo Trump izdal svoje predvolilne obljube in se vključil v vojno z Iranom?

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati