Sanja Verovnik
Če bo nov zakona o gostinstvu v četrtek potrjen v državnem zboru, bo začel veljati z začetkom prihodnjega leta, so povedali na brifingu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Prenovljena zakonodaja prinaša več sprememb, predvsem na področju turističnih nastanitev, s poudarkom na regulaciji kratkotrajnega oddajanja stanovanj, kategorizaciji in registru nastanitvenih obratov. Cilj zakona je povečati preglednost, nadzor in kakovost storitev ter uravnotežiti vpliv turizma na stanovanjski trg in lokalne skupnosti, so poudarili na ministrstvu.
Gostinci bodo morali na vidnem mestu objaviti cenike, prav tako bodo morali gostom brezplačno nuditi pitno vodo
Omejitev od 150 oziroma 60 dni na leto
Ena od ključnih novosti zakona je zaostritev pogojev za kratkotrajni najem stanovanj. Ponudniki, ki oddajajo stanovanje prek platform, kot sta Airbnb in Booking, bodo morali registrirati nastanitveni obrat, pridobiti identifikacijsko številko in se vpisati v register nastanitvenih obratov. Sobodajalci, ki so fizične osebe, bodo lahko svoje stanovanje v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oddajali največ 150 dni na leto, vendar le, če gre za njihovo stalno prebivališče. V večstanovanjskih stavbah bo oddajanje omejeno na 60 dni letno, pri čemer bodo občine lahko to omejitev zaostrile ali omilile glede na stanje na stanovanjskem trgu in potrebe razvoja turizma. V tri- in večstanovanjskih stavbah bo občina lahko dovolila kratkotrajno oddajanje od 30 do 90 dni na leto, v eno- ali dvostanovanjskih stavbah pa od 30 do 365 (oziroma 366) dni letno.
Za kratkotrajno oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah bo potrebno soglasje solastnikov. V tri- in večstanovanjskih stavbah bo dovoljenje moralo podpisati vsaj 75 odstotkov lastnikov, v dvostanovanjskih stavbah pa vsi solastniki. Veljavnost soglasij bo omejena na tri leta, nato jih bo treba ponovno pridobiti. Ponudniki bodo morali ob začetku oddajanja o tem obvestiti sosede ter na vhodna vrata stanovanja namestiti standardizirano oznako, ki bo jasno nakazovala, da se tam opravlja kratkotrajen najem.
Zakon uvaja tudi omejitve glede števila gostov v posameznem stanovanju. Vsakemu gostu mora pripadati vsaj osem kvadratnih metrov uporabne površine, pri čemer je lahko v eno- ali dvostanovanjski stavbi naenkrat največ 12 oseb, v tri- in večstanovanjski stavbi pa največ šest oseb. Zakon predvideva tudi strožji sistem kategorizacije nastanitvenih obratov, ki bo temeljil na jasno določenih standardih kakovosti. Hoteli, apartmaji in druge nastanitve, ki se morajo kategorizirati, bodo morale biti ocenjene in razvrščene v ustrezne kakovostne kategorije. Višje kategorije, kot so štiri ali pet zvezdic, bo določal neodvisni strokovnjak, medtem ko bodo lahko izvajalci sami ocenili objekte z eno do tremi zvezdicami.
V osmih letih petkrat več
Vlada je v nedavni analizi kratkoročnih najemov ugotovila, da se je v Sloveniji ta dejavnost v zadnjem desetletju močno razmahnila. Število nepremičnin, ki so bile v letu 2023 oglaševane na platformah Airbnb in Vrbo, je naraslo na 12.912, število sob na 20.583, skupno število ležišč pa je doseglo 55.882. To je skoraj petkrat več kot leta 2015, kar kaže na izjemen porast tovrstnih nastanitev.
Visoke kazni za kršitve
Register nastanitvenih obratov, ki ga bo upravljala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), bo vseboval podatke o vsakem nastanitvenem obratu, vključno z njegovo identifikacijsko številko, naslovom, kapaciteto, kategorizacijo in lastništvom. Ti podatki bodo delno javni, kar bo omogočalo večjo preglednost in nadzor nad ponudbo turističnih nastanitev. Register bo neposredno povezan s sistemom e-Turizem, kar bo omogočilo samodejno spremljanje števila dni oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem.
Poleg regulacije kratkotrajnega najema zakon prinaša tudi nove zahteve za gostinske obrate. Ti bodo morali na vidnem mestu objaviti cenike, prav tako bodo morali gostom brezplačno nuditi pitno vodo.
Za nadzor nad izvajanjem zakona bodo skrbele tržna, občinska in stanovanjska inšpekcija. Obetajo se tudi stroge kazni. Manjši prekrški, kot so neupoštevanje obratovalnega časa, nepravilna označitev cen ali preseganje dovoljenega števila gostov, bodo kaznovani z globami od 1500 do 5000 evrov za pravne osebe, od 1000 do 2500 evrov za samostojne podjetnike ter od 400 do 1200 evrov za sobodajalce in nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Za hujše kršitve, kot so preseganje dovoljenega števila dni oddajanja stanovanj, neizpolnjevanje obveznosti kategorizacije ali oglaševanje brez identifikacijske številke, bodo globe segale od 2000 do 20.000 evrov za pravne osebe, od 1500 do 6000 evrov za samostojne podjetnike, od 1000 do 4500 evrov za sobodajalce in od 1000 do 4000 evrov za odgovorne osebe pravnih oseb ali samostojnih podjetnikov. Najhujši prekrški, kot so opravljanje nastanitvene dejavnosti brez vpisa v register, oddajanje stanovanj brez potrebnih soglasij ali opravljanje gostinske dejavnosti v času prepovedi, bodo kaznovani z globami od 5000 do 50.000 evrov za pravne osebe, od 3000 do 20.000 evrov za samostojne podjetnike, od 2000 do 12.000 evrov za sobodajalce in od 2000 do 8000 evrov za odgovorne osebe pravnih oseb ali samostojnih podjetnikov.
Koliko je v državi sobodajalcev?
V letu 2023 je bilo v Sloveniji 3265 fizičnih oseb, ki so registrirane kot sobodajalci in so ustvarile 41,7 milijona evrov prihodkov s skupno davčno obveznostjo 2,7 milijona evrov. Samostojni podjetniki, registrirani za oddajanje sob, so ustvarili 122 milijonov evrov prihodkov in plačali dobre štiri milijone evrov davkov. Pravne osebe v isti dejavnosti so ustvarile 29 milijonov evrov prihodkov z 0,7 milijona evri davčne obveznosti. Pravne osebe, ki se ukvarjajo s hotelsko dejavnostjo, so imele 916 milijonov evrov prihodkov in 7,8 milijona evrov davčne obveznosti.
Poziv k ponovni javni razpravi, tudi s peticijo
Koordinacija slovenskih sobodajalcev se je ostro odzvala na nov zakon o gostinstvu. Ocenjujejo, da bi lahko ukinil kar četrtino nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji, pri čemer velja za enega najbolj restriktivnih v Evropi in naj bi kršil tako evropske predpise kot ustavne določbe. Kljub večkratnim pozivom javnost ni imela priložnosti vsebinsko sodelovati pri njegovi pripravi, ključni podatki pa ostajajo nerazkriti.
"Analize kažejo, da ni dokazov o vplivu kratkoročnih najemov na dostopnost stanovanj, kljub temu pa zakon uvaja pravne ovire, ki bi v mestnih središčih praktično onemogočile kratkoročno oddajanje, sobodajalcem izven mest pa povzročile nepremostljive birokratske težave," opozarja Koordinacija slovenskih sobodajalcev. Na škodljive učinke zakona opozarjajo tudi številne občine in Združenje občin Slovenije, slovenskim sobodajalcem pa je podporo pri prizadevanjih za spremembo zakonodaje izrazilo tudi Vseevropsko združenje počitniških nastanitev.
Več kot 3000 podpisnikov peticije in več kot 450 turističnih organizacij, društev in občin zato poziva ministra Matjaža Hana k ponovni javni razpravi. Hkrati je Katja Rezman, predsednica Združenja sobodajalcev, izrazila ogorčenje, da sobodajalci v pripravo zakona sploh niso bili vključeni. "Sestanek z nami so sklicali šele danes popoldan, ko je bil predlog že vložen v vladno proceduro!"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
