
Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi zaradi neuspehov v vojni z Ukrajino razrešil več visokih vojaških poveljnikov. Med njimi naj bi bil poveljnik črnomorske flote Igor Osipov, ki je aprila izgubila svojo glavno ladjo Moskva, ugotavlja novo obveščevalno poročilo britanskega ministrstva za obrambo.
Med razrešenimi naj bi bil tudi generalpodpolkovnik Sergej Kisel, ki je poveljeval elitni prvi tankovski armadi, ko je neuspešno poskušala zavzeti Harkov. Načelnik ruskega generalštaba Valerij Gerasimov po podatkih britanskih obveščevalcev ostaja na položaju, vendar ne uživa več Putinovega zaupanja.
V poročilu britanskega ministrstva za obrambo so zapisali še, da Kremelj vodi vojaško in varnostno operacijo, ki je polna "prikrivanja in iskanja grešnih kozlov" za neuspehe na bojišču.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejšem nočnem videonagovoru rusko invazijo na Ukrajino označil za "katastrofalno napako" in med drugim dejal, da je Moskvi celo zmanjkalo raket za napade na ukrajinske sile.
Zelenski se je odzval tudi na ruske trditve o uporabi naprednega laserskega orožja, s katerim naj bi bilo mogoče sestreliti brezpilotne letalnike. Na posnetku, ki ga je ukrajinski predsednik objavil na YouTubu, je poudaril, da zaradi neuspehov na bojišču ruska vojska išče svojo "čudežno orožje", s katerim bi obrnila tok vojne.

Zelenski je v sredo podpisal podaljšanje vojnega stanja in splošne mobilizacije v državi za nadaljnjih 90 dni, kar mora zdaj potrditi še vrhovna rada.
Ukrajinska vojska je na facebooku sporočila, da se na terenu sooča z vse močnejšim obstreljevanjem na vzhodu države.
Ruska vojska po ukrajinskih navedbah v zadnjih urah sicer ni dosegla svojih ciljev. Ukrajinske oborožene sile naj bi bile tako v regijah Doneck in Lugansk odbile vse napade, navajajo v ukrajinski vojski.
Rusko obrambno ministrstvo je objavilo, da se je od ponedeljka v jeklarni Azovstal v Mariupolu predalo 1730 ukrajinskih borcev, 771 v zadnjih 24 urah; 80 naj bi bilo poškodovanih. Tistim, ki potrebujejo zdravljenje, pomagajo bolnišnice v Novoazovsku in Donjecku. Mednarodni odbor Rdečega križa pa je sporočil, da je "na stotine" ukrajinskih ujetnikov ta teden zapustilo Azovstal.
Še dva ruska vojaka sta priznala krivdo za vojne zločine med rusko invazijo v Ukrajini. Aleksander Bobikin in Aleksander Ivanov sta obtožena granatiranja civilnih ciljev v Ukrajini. Za prvega ruskega vojaka, ki se mu sodi, velja Vadim Šišimarin, ki je priznal krivdo za uboj 62-letnega civilista na severovzhodu Ukrajine.
Ukrajina ne bo sprejela premirja, vse dokler se ruske enote ne umaknejo iz države, je medtem izjavil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihailo Podoliak. "Do takrat so naš pogajalski tim orožje, sankcije in denar." Pravi, da Ukrajina ni zainteresirana za obnovitev vojne čez nekaj let.

Približno polovica strank Gazproma odprla račune v rubljih
Približno polovica podjetij, ki imajo z ruskim energetskim velikanom Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina, je odprla račune v rubljih, je dejal podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak. Ko bodo znani končni podatki za april, bo po Novakovih besedah pripravljen seznam tistih, ki so plačali v rubljih, in tistih, ki niso hoteli. "Mislim, da ima danes pogodbe z družbo Gazprom Export približno 54 podjetij," je povedal v Moskvi.
Ruski predsednik Vladimir Putin je že pred časom naznanil, da bo Rusija za zemeljski plin sprejemala zgolj plačila v rubljih, kupci pa bodo morali odpreti račune v rubljih ali pa bo dobava plina prekinjena. Gazprom je minuli mesec že ustavil dobavo Poljski in Bolgariji, ker plina nista želeli plačati v rubljih. Finsko državno podjetje Gasum je v torek ocenilo, da bi lahko Rusija kmalu prekinila dobavo plina Finski, ker prav tako noče Gazpromu plačevati plina v rubljih.
Italijanski energetski velikan Eni je ta teden sporočil, da je pri ruski banki Gazprombank odprl račune v evrih in rubljih, da bi v kratkem poravnal dobavo ruskega plina. Kot so poudarili pri Eniju, je bila poteza družbe sprejeta v skladu z veljavnim mednarodnim okvirom sankcij.

Svetovne cene hrane že za 30 odstotkov višje, grozi globalna prehranska kriza
Ruska invazija na Ukrajino bi lahko v prihodnjih mesecih povzročila pomanjkanje hrane po vsem svetu, svarijo Združeni narodi. Če se izvoz hrane iz Ukrajine ne bo kmalu vrnil na ravni iz časa pred vojno, svetu grozijo večletne lakote, je na sredinem zasedanju zunanjih ministrov posvaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres.
Zaradi ruskega napada so dobave iz ukrajinskih pristanišč, od koder so pred tem izvažali ogromne količine žit, kot sta pšenica in koruza, ter sončničnega olja, zdaj ustavljene. To je že vodilo v zmanjšanje globalne ponudbe hrane in bistveno povečanje cen alternativ. Svetovne cene hrane so že skoraj 30 odstotkov višje, kot so bile pred letom dni.

Po besedah Guterresa zaradi konflikta v Ukrajini tako na desetinam milijonov ljudi grozi pomanjkanje hrane, podhranjenost in lakota. "Na našem svetu je dovolj hrane, če le delujemo skupaj. A če tega problema ne rešimo danes, bomo v prihodnjih mesecih soočenih z globalnim pomanjkanjem hrane," je jasen generalni sekretar ZN. Po njegovem učinkovite rešitve ni, če tako ukrajinska proizvodnja kot tudi proizvodnja gnojil v Rusiji in Belorusiji znova ne postaneta del svetovnega trga.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je predsedoval zasedanju, in prvi človek Svetovnega programa za hrano David Beasley sta ponovila Guterresove besede. "Svet gori. Imamo rešitve. Moramo ukrepati in ukrepati moramo zdaj," je pozval Beasley.
Ostra je bila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Rusijo je obtožila, da z blokiranjem izvoza žitaric iz Ukrajine, z blokado silosov, cest, železnic lakoto in pomanjkanje uporablja kot smrtonosno orožje ter izziva globalno prehrambno krizo.
Svetovna banka je napovedala dodatnih 12 milijard dolarjev za soočenje z "uničujočimi posledicami" dogajanja, ki sicer ni le posledica dogajanja v Ukrajini, ampak tudi globalnega segrevanja in pandemije covida-19.
Rusija in Ukrajina skupaj proizvedeta skoraj tretjino vseh žit na svetu, Ukrajina pa je pred vojno izvažala okoli 12 odstotkov vseh žit na svetu, 15 odstotkov koruze in kar polovico sončničnega olja. Njena glavna pristanišča so zdaj zaradi blokade ruskih ladij odrezana od sveta, kopenske poti pa so bistveno manj učinkovite.
Scholz: Za članstvo Ukrajine v EU ni bližnjic, ne bi bile pravične
Ukrajinske prošnje za članstvo v Evropski uniji kljub ruski invaziji ni mogoče obravnavati po posebnih pravilih, je izjavil nemški kancler Olaf Scholz. "Na poti v EU ni bližnjic," je sporočil in da bi bilo to nepravično do držav Zahodnega Balkana.
"Da na poti v EU ni bližnjic, je tudi zaveza poštenosti do šestih držav Zahodnega Balkana," je Scholz povedal v nemškem parlamentu.
Glede širitve EU na Albanijo, BiH, Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Kosovo so voditelji držav članic EU oktobra lani v Sloveniji zgolj potrdili zavezo širitvenemu procesu, kar je bilo razočaranje za šesterico, ki je pričakovala konkretno časovnico.
Kot je danes dejal Scholz, države že leta sprejemajo obsežne reforme in se pripravljajo za pridružitev. Sedaj je čas, da EU izpolni, kar jim v okviru pridružitvenega postopka tudi pripada. "Ne gre le za vprašanje kredibilnosti, da izpolnimo svoje obljube. Bolj kot kdajkoli je njihova integracija tudi v našem strateškem interesu," je poudaril.
Majskega vrha EU se namerava udeležiti "z jasnim sporočilom, da Zahodni Balkan spada v Evropsko unijo". Za junij je nato napovedal obisk regije, kjer naj bi predal enako sporočilo.
Ukrajini, ki je za članstvo zaprosila februarja, naj bi Evropska komisija junija namenila status kandidatke, s čimer se morajo strinjati vse države članice. Scholz je poudaril, da je Ukrajina "del naše evropske družine". Obenem pa je pozval k drugim načinom za kratkoročno pomoč Ukrajini, češ da se je treba osredotočiti na "hitro in pragmatično" podporo.
Pred časom je že francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da bo trajalo več desetletij, preden se bo Ukrajina lahko pridružila EU. Nakazal je možnost oblikovanja širše politične skupine, ki bi presegala okvire unije in bi denimo vključevala tudi Veliko Britanije.
V Kijevu niso zadovoljni s tovrstnim pristopom. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pravi, da gre za drugorazredno obravnavo. "Strateška dvoumnost glede evropske perspektive Ukrajine, ki jo v zadnjih letih izpričujejo nekatere države EU, je propadla in se mora končati," je zapisal na twitterju. To je po njegovih besedah zgolj opogumilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, obenem pa je taka obravnava prizadela čustva Ukrajincev.
Googlova ruska podružnica bo razglasila stečaj
Ruska podružnica ameriškega tehnološkega velikana Google bo razglasila stečaj, potem ko so ji ruske oblasti zaradi številnih sporov z Moskvo zasegle bančni račun, so sporočili iz podjetja Google Russia.
"Google Rusija je objavil obvestilo o nameravanem stečaju," je potrdil tiskovni predstavnik podjetja.
Evropski parlament pozval k ustanovitvi sodišča za obravnavo ruskih zločinov v Ukrajini
Evropski parlament je danes sprejel dve resoluciji, s katerimi poziva EU k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča, ki bi obravnavalo domnevna ruska kazniva dejanja, storjena v Ukrajini. Hkrati poziva tudi k financiranju reševanja posledic vojne z zaplembo sredstev ruskih oligarhov in polno uporabo obstoječega proračuna EU.
Prva današnja sprejeta resolucija poziva EU, naj podpre ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za kaznovanje agresije nad Ukrajino, pred katerim bi lahko obravnavali ruske politične voditelje in vojaške poveljnike.
Prav tako poslanci in poslanke želijo, da EU zagotovi vse potrebne človeške in proračunske vire ter upravno, preiskovalno in logistično podporo, potrebno za ustanovitev tega sodišča, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Po mnenju Evropskega parlamenta poročila o grozodejstvih, kot so vsesplošno obstreljevanje mest, prisilne deportacije, uporaba prepovedanega orožja, napadi na civiliste, usmrtitve in spolno nasilje pomenijo kršitve mednarodnega humanitarnega prava in bi lahko pomenila vojna hudodelstva.
Pri tem so poslanci poudarili, da se ta doslej niso preganjala in da obstaja resna nevarnost, da bodo zaradi nadaljevanja sovražnosti dokazi, povezani z vojnimi zločini, uničeni.
Prav tako v celoti podpirajo ustanovitev skupne preiskovalne skupine na pobudo Litve, Poljske in Ukrajine, ki jo usklajuje Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ter spodbujajo tudi druge države članice, da se pridružijo tej skupini.
Medtem je Evropski parlament danes sprejel še resolucijo, v kateri poziva k financiranju za reševanje posledic vojne v Ukrajini z zaplembo sredstev ruskih oligarhov, novimi lastnimi sredstvi EU in polno uporabo obstoječega proračuna EU. Parlament namreč ugotavlja, da obstoječi instrumenti EU ne zadostujejo za ublažitev negativnih učinkov vojne in stroškov sankcij, uvedenih proti Rusiji.
Vojna in upravičene sankcije proti Rusiji in Belorusiji namreč vplivajo na gospodarsko okrevanje EU po pandemiji in resno ogrožajo njeno strategijo za okrevanje, je zapisano v resoluciji, ki poudarja, da bi bilo treba pomagati gospodinjstvom in podjetjem, ter ohraniti podporo evropskim državljanom za ukrepe proti Rusiji.
Posebno pozornost resolucija namenja tudi razvoju avtonomije EU. V ta namen poziva k ustanovitvi novega evropskega sklada, ki bi financiral čezmejno energetsko infrastrukturo, proizvodnjo in učinkovitost obnovljivih virov energije, kibernetsko varnost, industrijsko konkurenčnost, prehransko varnost, krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj.
"Zaradi zasega bančnega računa družbe Google Russia naša pisarna v Rusiji ne more delovati, vključno z zaposlovanjem in plačevanjem zaposlenih v Rusiji, plačevanjem dobaviteljev in prodajalcev ter izpolnjevanjem drugih finančnih obveznosti," je sporočilo podjetje.
Kljub temu bo družba strankam v Rusiji še naprej zagotavljala brezplačne storitve, kot so iskanje, YouTube, Gmail, zemljevidi, Android, in trgovino Play.
Google je v Rusiji že nekaj mesecev pod vse večjim pritiskom, dodatno se je okrepil z ruskim napadom na Ukrajino konec februarja.
Konec aprila je rusko sodišče Googlu naložilo kazen v višini 11 milijonov rubljev (takrat 135.000 dolarjev), ker ni upošteval navodil državnega regulatorja, naj z YouTube odstrani sporne videoposnetke o vojaški operaciji Kremlja v Ukrajini.
Tehnološki velikan je obenem razjezil ruske politike z blokado uradnega medijskega kanala spodnjega doma parlamenta in z izbrisom kanalov številnih prokremeljskih medijev na YouTube.