Težko breme so si na ramena naložili slovenski skakalci na teh olimpijskih igrah. S solidnimi skoki na posamičnih tekmah v Zhangjiakouu in pred tem na ekipnih tekmah za svetovni pokal so postali prvi favoriti za olimpijsko zlato. Tokrat so bili na tekmi dolgo v vodstvu. V težkih razmerah je odločal zadnji skok, ki ga je moral izvesti najizkušenejši v naši ekipi Peter Prevc. 127 metrov dolg skok sicer ni bil rekorden. A je bil dovolj za srebrno medaljo. Slovenci so prevzeli vodstvo, zgoraj pa je bil samo še Avstrijec Manuel Fettner. Skočil je zanesljivo, dovolj za zlato; Slovencem pa je pripadlo drugo mesto.
"Vedel sem, da moram v težkih razmerah narediti super skoka. Samo to je bilo v mojih rokah"
"Bilo je kar težko. Vedel sem, da moram narediti dva super skoka. Samo to je bilo v mojih rokah. Uspelo mi je, čeprav sem med vožnjo po naletu lovil srce, ki je skakalo gor in dol. Mogoče je bilo tako še najbolje, saj nisem razmišljal o drugih rečeh," je takoj po tekmi vtise delil Peter Prevc.
Za njim so v kratkem času štiri zahtevne tekme. Dve med njimi sta se končali z medaljama, enkrat ji je bil zelo blizu, na četrtem mestu. Kako mu je uspelo ohraniti koncentracijo do zadnjega skoka, ki je bil spet zelo pomemben? "Znati se je treba tako spustiti na tla kot dvigniti v zrak. Na srečo smo imeli vseh deset dni tukaj podoben ritem. Ker so bile tekme zvečer, smo takrat nekoliko potegnili, da smo lahko zjutraj dlje spali. Obiskal sem še telovadnico, si odpočil in zvečer sem bil spet na skakalnici. Ko to počneš deset dni, se telo tega privadi. Rutina je bila tukaj zelo dobrodošla," je razmišljal Peter.
Življenje se odvija po svoje
Avstrijci so bili močnejši, močni Norvežani so ostali celo brez medalje. Vetrovna loterija se je za Slovence dobro izšla. "Eden je moral potegniti kratko. Tekma je bila napeta do konca. Težka tekma, zanimiva. Škoda, da je imel Timi pri obeh skokih zelo slabe razmere. Sicer bi potegnil še nekaj metrov dlje. Cene je deloval odlično in tudi Lovro. Dobra tekma," se je ozrl nazaj Peter Prevc.
Ali mu je odleglo, ker je delo zaključeno? "Saj se še nisem imel časa sprostiti. Verjetno se bom v garderobi kar razlezel čez stol. Na olimpijskih igrah se je dobro razpletlo, potem ko je za mano precej slabša sezona. V življenju obračamo, a na koncu se obrne po svoje. Prišel sem na Kitajsko, na mali skakalnici sem se hitro ujel in visok nivo sem držal do konca. To je najbolj pomembno," je razložil Peter, ki sebe ni določil kot zadnjega skakalca v ekipi. "Ne, tukaj skakalci nimamo besede. To je bila povsem trenerjeva odločitev," je zaključil Prevc, ki se nad to odločitvijo zagotovo ni pritoževal.
Slovenci so si hitro padli v objem; ganjen je bil tudi Petrov brat Cene Prevc, ki se je kot zadnji uvrstil v ekipo, ko je na treningu premagal Anžeta Laniška. "Kot sem zmeraj gobčen, sem sedaj ob prvi medalji ostal brez besed. Vesel sem, da nam je vsem uspelo narediti potrebnih osem dobrih skokov. Nalogo smo opravili in kolajna je naš rezultat. Oba skoka sem bil kar dolgo v zraku, vesel sem tudi zase. V glavi sem si naredil dve kljukici in drugi so mi samo sledili. Sedaj se bomo prepustili veselju."
Avstrijci imeli nekaj, česar mi ne
Timi Zajc je na tekmi skočil najkrajše, a je imel med vsemi tudi najslabše razmere. O tem, kaj je bilo, ni hotel na dolgo razpredati. "Za nami je zelo težka tekma, predvsem zaradi vetra. Škoda, a tak je naš šport. Potrudil sem se tudi v slabših razmerah, govoril sem si, da ekipe ne smem zafrkniti. S skokoma ne morem biti zadovoljen. Vesel bi bil, če bi skočil na zadnjo črto na skakalnici. To je manjkalo. Uspelo nam je in ta večer je zato treba uživati, si ga zapomniti. To me žene naprej, mi da voljo in me motivira. Danes se veselimo, saj imamo srebrno medaljo. Avstrijci pa so zasluženo pred nami. Bili so boljši. Imeli so nekaj, česar mi nismo. Tako kot Norvežani bi tudi mi zlahka ostali brez medalje in potem bi bili slabe volje. Sedaj mi bo nekaj prostih dni prišlo zelo prav."
Zmeraj je pomembno dobro začeti tekmo. V prvi seriji je to nalogo dobro opravil Lovro Kos. "Vesel sem, da sem dobil priložnost nastopiti v tej ekipi. Izkoristil sem jo, lepo smo skakali. Zaradi tega, ker sem bil na vrsti prvi, nisem čutil pritiska. Zagotovo je težje skakati zadnji. Takrat, ko je bil na vrsti Peter. Na njegovih plečih je bilo največje breme," pravi Lovro Kos, ki ga ni motil niti mraz pod minus 20 stopinj: "Zgoraj smo imeli ogrevano sobo, tam smo v miru čakali na nastopa. Na naletu imajo panele in je zato tistim, ki čakajo, prijetno toplo. Tam gori je bilo vse tako, kot mora biti. Sedaj imamo medaljo in tudi jaz sem ostal brez besed."
Vrstni red: 1. Avstrija 942,7 točke, 2. Slovenija 934,4, 3. Nemčija 922,9, 4. Norveška 922,1, 5. Japonska 882,8.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
