
Nad Trikotno jaso je snega dovolj, pod njo pa premalo za tekmi svetovnega pokala. Foto: Andrej PETELINŠEK
Nedvomno ponovna neizvedba Zlate lisice v Mariboru pomeni izgubo za številne, ki so vpleteni v dogajanje okoli gostovanja svetovnega pokala v alpskem smučanju v mestu ob Dravi. Kolikšne so razsežnosti škode, smo preverili pri organizatorjih tekmovanja, ki se trudijo, da bi kljub temu dogodek izpeljali s pozitivnim finančnim izkupičkom, in pri Marpromu, ki je neuspešno zasneževal progo na Pohorju. Oboji so v preteklih tednih in mesecih vložili veliko truda, da bi bili tekmi po treh letih znova v Mariboru, a v boju z naravo je bila ta že šestič v zadnjih desetih letih uspešnejša. Spomnimo, direktor tehničnih disciplin svetovnega pokala za ženske Markus Mayr, ki je bil v minulem letu dvakrat na Pohorju tudi poleti, da bi z Mariborčani poiskal rešitev za prihodnje Zlate lisice, je po negativni snežni kontroli dejal, da imajo Pohorci še vedno zaupanje Mednarodne smučarske zveze (FIS), po njegovem mnenju je posek nad Trikotno jaso pot v pravo smer, da odpovedi tekem v Mariboru ne bo več.

Snežni kontrolor Markus Mayr ni mogel odobriti tekem svetovnega pokala na Pohorju.
Predsednik Alpskega smučarskega kluba Branik Maribor Gregor Lednik pravi, da selitev tekem na Gorenjsko za organizatorje pomeni ogromno dodatnega dela, veliko postorjenega pa je šlo z negativno snežno kontrolo Mariboru v nič. "Največjo škodo občuti mesto samo, saj si tako organizatorji kot Mariborčanke in Mariborčani želimo, da bi bila Zlata lisica tu, kjer je doma. Tretjič zapored se je selitev zgodila v zadnjem trenutku, premikanje svetovnega pokala na drugo stran države je naporno in zahtevno, s tem pa so povezani tudi dodatni stroški," pojasni Lednik. Po ureditvi ustreznih prenočitvenih kapacitet v bližini Kranjske Gore, ki je v teh dneh polno zasedena, so se morali mariborski organizatorji s pomočjo Gorenjcev lotiti priprave proge v Podkorenu, kjer bosta tekmi 8. in 9. januarja.
25
odstotkov prihodkov od televizijskih pravic gre Smučarski zvezi Slovenije.
38.000
kubičnih metrov snega je na progi v Mariboru naredil Marprom, pod Trikotno jaso ga je bilo premalo.
30
odstotkov prispevajo domači sponzorji, 70 odstotkov tuji.
1600
prenočitev v času epidemije ustvari Zlata lisica.
Manj denarja za klub, mlade in hotelirje v mestu
Tekmi za svetovni pokal prineseta pomemben del prihodkov ASK Branik, zato ima selitev tudi finančne posledice za klub. "Upam in verjamem, da nam bo tudi letos uspelo ustvariti pozitivno ničlo oziroma da bo nekaj denarja ostalo za klub. Kako bo z vsemi stroški, bomo videli po tekmovanju. Nekaterih stroškov je zaradi selitve manj, je pa zato veliko drugih," pove Lednik. Nekaj manj dela imajo organizatorji, ker jim v Kranjski Gori ni treba postaviti tribun, saj gledalcev drugo leto zapored zaradi koronavirusa na dogodku ne bo. "Nam pa odsotnost gledalcev onemogoča določene prihodke," navrže predsednik ASK Branik.
"Tekmo delamo zaradi razvoja smučarije v Mariboru, da bi mladim omogočili razvoj. Denar, ki ostane neporabljen, gre za delovanje ASK Branik. Tudi zaradi tega je bolje tekmi gostiti v Mariboru, saj so stroški organizacije tukaj manjši. Tukaj imamo postavljene normative za vse stroške, točno vemo, kako lahko delamo. Ob selitvah se stvari postavijo na glavo. Lahko pa hudomušno dodam, da smo postali rutinerji tudi v takšnih situacijah. Vedno se borimo, da še ostane kaj denarja. Tudi selitev v Kranjsko Goro, pa čeprav si je ne želimo, pomeni nekaj dobrega za naše smučanje, saj tekma ostane v Sloveniji," razloži generalni sekretar Zlate lisice Srečko Vilar. Tudi zaradi prihodkov od televizijskih pravic, ki jih bodo prejeli organizatorji, 25 odstotkov pa bo šlo Smučarski zvezi Slovenije (SZS).
Arsenovič razočaran
Mariborski župan Saša Arsenovič ne skriva razočaranja, da v mestu že tretje leto zapovrstjo ne bodo mogli izpeljati tradicionalne Zlate lisice. "Resnično obžalujem, da je do odpovedi prišlo," je v soboto med novoletnim obiskom dežurnih služb v Mariboru zatrdil Arsenovič. Poudaril je, da gre za veliko izgubo za Maribor, saj Zlata lisica pritegne veliko pozornosti, žal mu je tudi za organizatorje, ki vsako leto vložijo veliko truda, da bi bili tekmi na Mariborskem Pohorju. "Zgolj slabi vremenski pogoji niso edini krivec za odpoved 58. Zlate lisice pod Pohorjem, saj so razmere podobne tudi na Hrvaškem in ponekod v Avstriji, pa so tekmovanja kljub temu izpeljali," je opozoril župan, ki meni, da bo v prihodnje potrebnega veliko več usklajenega sodelovanja med vsemi, ki so vključeni v organizacijo in načrtovanje prireditve. Arsenovič upa, da se bo prihodnje leto beli cirkus končno spet ustavil v mestu ob Dravi. (sav)
Ob spoznanju, da se bo Zlata lisica preselila, so organizatorji vzpostavili stik s sponzorji in se dogovorili o morebitnih spremembah sodelovanja. "Sponzorji nas še naprej podpirajo," nam je zagotovil Lednik. "Odnos z domačimi sponzorji je zelo dober. Da je tako, smo lahko ugotovili v zadnjih kriznih letih. Podpirajo nas, seveda pa niso tako zadovoljni, kot če bi bile tekme v Mariboru," doda Vilar. Trideset odstotkov prispevajo domači sponzorji, 70 odstotkov pa tuji. "V tujini smo bili v preteklosti dobro pokriti, partner iz tujine je bil Infront, ne le za medijske pravice, ampak tudi za marketing. V prejšnjem letu pa je prišlo do velike spremembe, po sporu med FIS in Infrontom je slednji dvignil roke v več državah, žal tudi v Sloveniji. V Evropi smo se zdaj s pomočjo SZS marketinga lotili sami. Uspelo nam je pokriti odhodke, pripravljamo pa se na nove pristope v prihodnjih letih. Manj bo podpisovanja dolgoročnih pogodb, več bo dogovarjanja," razkriva Vilar.
Zlata lisica v času pandemije, ko gledalcev na tekmah ni, v kraj prireditve in njegovo okolico pripelje 400 dodatnih gostov, med temi so tekmovalke s spremljevalci reprezentanc, gostje FIS in novinarske ekipe. Večina teh gostov bi v Mariboru ostala med 5. in 9. januarjem. "Celo leto se pripravljamo na tekmovanje, v organizacijo pa vključujemo tudi ponudnike prenočitev v Mariboru, se z njimi dogovarjamo. V podaljšanem vikendu s takšno prireditvijo v mestu pridobimo lepo število prenočitev, zdaj teh ne bo," žalosti generalnega sekretarja. Večina teh prenočitev bo sedaj na Gorenjskem, predvsem na Bledu, kjer bodo v "mehurčku" nastanjene reprezentance.

Tretjič zapored bodo lisičke vijugale v Kranjski Gori.
Marprom ni odvisen od Zlate lisice
Dodatne stroške za organizatorje predstavlja gostovanje v Kranjski Gori. "Ker koristimo njihove storitve, moramo upravljavcu smučišč in Alpskemu smučarskemu klubu Kranjska Gora, ki je partner pri organizaciji tekme, poravnati dogovorjene usluge," pove Vilar. "Če bi vedeli, da tekme tukaj ne bo oziroma da bodo vremenske razmere takšne, bi namesto stadiona zasneževali Čopovo progo in zdaj bi lahko nemoteno smučali v dolino. A ker je Zlata lisica z marketinškega vidika najboljši promotor smučanja v Mariboru, smo primorani narediti vse, da bi tekma tukaj bila. Letos smo znova dobili dokaz, da do Trikotne jase ni težav s snegom, pod njo pa imamo težave. Vpliv otoplitev, dežja, toplih gred in vsega skupaj je neverjeten. Dve noči dežja s štirimi stopnjami sta stopili sneg, tudi vremenske razmere, kot jih imamo te dni, so neprimerne za pripravo proge," pojasnjuje direktor Marproma Bernard Majhenič, ki vidi rešitev v ureditvi proge na višji nadmorski višini. "Žal nam je, da se je sečnja zavlekla, verjamem, da bo nova proga za naslednje leto pripravljena," pravi Majhenič.
V Kranjski Gori vse pod kontrolo
Po besedah generalnega sekretarja Zlate lisice Srečka Vilarja so razmere na smučišču v Podkorenu pod kontrolo, vremenska napoved s temperaturami pod lediščem v naslednjih dneh pa pomirja organizatorje, ki imajo pred sabo še obilo dela. "Smo v delu bazične priprave tekmovališča in snega na progi. V toplih dneh bomo skušali po potrebi injicirati vodo. Ko bo padla temperatura, pa problemov s pripravo ne bo. Na dan obeh tekem je napovedan minus," je dogajanje v Kranjski Gori opisal Vilar.
Marprom in organizatorji Zlate lisice si delijo stroške priprave proge. Ustvarjeni sneg v zgornjem delu proge ne bo šel v nič, saj je dobra osnova za tekmo evropskega pokala februarja, tudi zdaj lahko ljudje na Pohorju smučajo, kar zadostuje za pokrivanje dnevnih stroškov Marproma, pravi Majhenič.
Za zasneževanje na progi za Zlato lisico je Marprom v tej zimi porabil 20 tisoč kubičnih metrov vode, kar je zadostovalo za 38 tisoč kubičnih metrov snega. "Za vsako sekundo delovanja topov imamo podatke, saj vse deluje preko računalniškega sistema. Vemo tudi, kdaj so bili zastoji in zakaj. Vemo, kdaj so bile razmere primerne za zasneževanje. K sreči sneg v višjih delih ostaja. Od Zlate lisice mi ne živimo, je pa za nas dober marketing. Trenutno nam infrastruktura ne dovoljuje hkratnega zasneževanja Čopove proge, to bo mogoče šele, ko bomo imeli vmesno postajo krožne kabinske žičnice in dodatno transformatorsko postajo. Takrat bomo imeli dovolj energije, da hkrati zasnežujemo Snežni stadion in Čopovo progo." Marprom bo skušal v četrtek, ko je napovedan mraz, pripraviti Snežni stadion, prioriteta pa bo zasnežitev Čopove proge. "K sreči so hoteli polni, zaradi teh gostov delamo smučarko sezono, ki traja 100 dni. Delamo vse, da bi jim omogočili čim boljšo smuko," še doda Bernard Majhenič.