(INTERVJU) Jurij Tepeš: Težko sprejmeš, da te pol države grdo gleda

Klasična zgodba: ko so Juriju Tepešu v otroštvu odstranili vranico, so mu zdravniki napovedali, da se ne bo mogel ukvarjati s profesionalnim športom. In se zmotili. Fant iz skakalne družine – njegov oče Miran je dobitnik srebrne ekipne olimpijske medalje iz Calgaryja, sestra Anja pa ena od začetnic ženskih skokov pri nas – je že leta 2006 postal svetovni mladinski podprvak, zaostal je le za Gregorjem Schlierenzauerjem. Ob preskoku v člansko vrsto je postal predvsem lovec na razdalje, specialist za letenje, obe zmagi v svetovnem pokalu je namreč dosegel v Planici (2013 in 2015). Prav tista druga ga je za vedno zaznamovala – ker je končal tik pred Petrom Prevcem, ta ni osvojil velikega globusa. Ob enakem številu točk, a več zmagah, je pripadel Severinu Freundu. Tepeš je čez noč od enega od herojev nacije postal državni sovražnik številka ena za številne navijače. Pa čeprav je bil vrhunski ekipni sotekmovalec – ko je bil v moštvu, je Slovenija osvojila devet od skupno desetih zmag v svetovnem pokalu. Ker v zadnjem obdobju 31-letnik ni več našel priključka k svetovnemu vrhu, kar se je poznalo tudi v denarnici, je pred dnevi razglasil, da zaključuje športno pot. Še vedno pa bo ostal del smučarskih skokov.

Jurij, kaj je bila tista točka, ko ste rekli, da je dovolj? In kako to, da vas ni za podaljšanje kariere pritegnilo decembrsko SP v Planici?
"O koncu kariere sem zelo resno razmišljal že lani, a sem si rekel, da si ne bom mogel odpustiti, če bom nehal ravno pred Planico. Marčevsko, seveda. Potem pa je prišel koronavirus … Tehnika se je precej spremenila. Z dobrimi skoki sem na velikankah zraven, na manjših skakalnicah niti ne. Po naravi pač nisem eksploziven, tehnika pa je šla prav v to smer, ki si je nisem želel. Saj bi si še želel skakati v Planici tudi decembra, ni pa to takšna stvar, da bi lahko potegnil še eno sezono. Tri leta sem že brez pokrovitelja, in se ne izide. V zadnjem letu me je finančno podpirala žena. Ko je dovolj, je dovolj. Nekje je treba potegniti črto. Mislim, da lahko počnem še kaj drugega, ne le skačem."