V sodobnem času predelana, predpripravljena hrana z malo vlakninami in sedeči način življenja precej prispevata k pojavu zaprtosti. Zaprtje pogosteje prizadene ženske kot moške, v starosti pa ima take težave več kot 50 odstotkov ljudi. Strokovnjaki o zaprtju govorijo, kadar bolnik toži o redkem iztrebljanju majhnih količin blata, ki ga spremlja mučno napenjanje ali pa zasušitev oziroma zatrditev blata, ki ji pravimo zapeka. Ker smo ljudje različni in imamo različne navade, je sicer težko natančno določiti normalno število dnevnih iztrebljanj. Pozorni pa moramo biti, kadar se pomembno spremenita količina blata in pogostost iztrebljanja ali pa se med iztrebljanjem spreminjajo lastnosti blata.
Vzroki so različni
Vzroki za zaprtje so lahko psihični (stres, sprememba okolja) ali organski, kot so motnje v delovanju črevesja, bolezni črevesja in danke, nosečnost, dolgotrajna uporaba ali zloraba odvajal in stranski učinki nekaterih zdravil. Zaradi že omenjenega sodobnega načina življenja in pomanjkanja telesne dejavnosti so naše trebušne mišice oslabljene, črevesno gibanje pa upočasnjeno. Zaradi pomanjkanja časa smo pogosto prisiljeni zadrževati odlaganje velike potrebe. Blato, ki ostane dlje časa v črevesju, pa postane bolj trdo in težje za iztrebljanje.
Veliko vlogo pri mehčanju blata in s tem preprečevanju zaprtja imajo vlaknine, ki jih je v naši prehrani občutno premalo. Vlaknine ali balastne snovi se v prebavilih ne presnavljajo in ne absorbirajo, le vežejo vodo v črevesju. S tem se poveča volumen blata, iztrebljanje pa je mehkejše in rednejše. Največja nevarnost lene in počasne prebave je namreč prav v tem, da se ostanki hrane v prebavilih začnejo razkrajati, iz njih pa se skozi stene črevesja prebijejo v kri tudi škodljive snovi, ki jih telo sicer izloči. Skozi prebavni trakt najdlje potujejo meso in mesni izdelki, ki povzročajo zakisanost telesa. Med manj kakovostno hrano z vidika hranljivosti spadajo tudi procesirani ogljikovi hidrati, kot sta beli kruh in beli riž. Težave nezdravega prehranjevanja se pokažejo kot prebavne težave, pozneje pa tudi kot alergije, vnetja, avtoimunska obolenja in nazadnje sladkorna bolezen, povišana raven holesterola v krvi in druge nadloge.
Spremenite prehrano
Prvi ukrep, s katerim si lahko sami pomagate ob pojavu zaprtja, je torej sprememba prehrane, v katero je treba vnesti več vlaknin. Vsebujejo jih sveže in suho sadje in zelenjava, zlasti fige, slive, rozine, gozdne jagode, breskve, jabolka, orehi, grah, fižol, ohrovt, česen, čebula, paradižnik, kisla repa in zelje, špinača, solata. Precej vlaknin je tudi v lupinah žitnih zrn, zato dajte polnozrnatemu kruhu in testeninam prednost pred belimi.
Uživajte manjše obroke hrane večkrat na dan, vse grižljaje pa dobro prežvečite. S pitjem zadostnih količin tekočine, najbolje vode (vsaj dva litra dnevno oziroma liter na 25 kg telesne teže), poskrbite za primerno vlažnost črevesja.
Odvajal ne uporabljajte brez posveta z zdravnikom, saj se črevesje nanje navadi. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi pretirane uporabe odvajal pogosto poruši elektrolitsko ravnovesje v telesu, to pa znova povzroča zaprtje in hude funkcionalne motnje.
