Izkazalo se je, da je obstajala pri zdravih ljudeh manjša verjetnost, da bodo umrli v času študije, če so bili bolj telesno aktivni. Toda ta koristni učinek telesne vadbe je bil bolj poudarjen pri ljudeh s srčnimi boleznimi, so v reviji European Heart Journal in na letnem srečanju Evropskega kardiološkega združenja (ESC) v Parizu poročali znanstveniki.
Ekipa raziskovalcev je izmerila ravni in intenzivnost telesne aktivnosti udeležencev študije s pomočjo merske enote, poimenovane metabolni ekvivalent (MET). Za optimalno zdravje bi morali biti odrasli telesno aktivni vsaj 500 MET minut na teden. Ker je MET minute včasih težko izračunati, je lažje slediti priporočilu, da bi morali vsak teden poskrbeti, da smo vsaj 150 minut zmerno do intenzivno telesno aktivni. Pri ljudeh s srčnimi boleznimi so raziskovalci vsakih dodatnih 500 MET minut telesne aktivnosti na teden povezali s 14 odstotkov manjšim tveganjem, da umrejo zaradi kateregakoli razloga. Pri zdravih ljudeh so enako povečanje obsega telesne aktivnosti povezali z le sedemodstotnim zmanjšanjem tveganja za prezgodnjo smrt.
Raziskovalci so spremljali 131.558 pacientov s srčno-žilnimi boleznimi in 310.240 zdravih ljudi, ki so bili na začetku študije stari približno 60 let. Polovica teh ljudi je že najmanj sedem let sodelovala pri študiji - in v tem času se je izkazalo, da je obstajala pri tistih s srčno-žilnimi boleznimi v primerjavi z zdravimi ljudmi dvakrat večja verjetnost, da v času študije umrejo zaradi različnih vzrokov.
"Telesna neaktivnost povzroča razne nenalezljive bolezni, kot so koronarna srčna bolezen, diabetes ter rak na dojkah in črevesju, ki povzročijo prezgodnjo smrt," pravi dr. Si-Hyuck Kang, eden od avtorjev študije in raziskovalec pri Narodni univerzi v Seulu. "Telesna aktivnost spodbuja normalno rast in presnovo. Poleg tega se ljudje zaradi nje bolje počutijo in spijo ter lažje opravljajo vsakodnevne naloge."
Čeprav so fiziološke koristi telesne vadbe pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi podobne kot pri tistih brez njih, obstaja možnost, da imajo od nje več koristi prav pacienti s srčnimi boleznimi, saj je pri njih prisotnih več dejavnikov tveganja za prezgodnjo smrt, ki jih je mogoče odpraviti z večjo telesno aktivnostjo. "Telesna aktivnost dokazano znižuje krvni tlak ter uravnava ravni krvnega sladkorja in holesterola," dodaja Kang.
Večina ljudi s srčno-žilnimi boleznimi je imela ishemično bolezen srca (IBS) oziroma koronarno srčno bolezen, pri kateri se arterije, ki oskrbujejo srce, zožijo. Ljudje s srčno boleznijo so običajno starejši in imajo pogosto tudi druge težave, na primer diabetes, visok krvni tlak in povišano raven holesterola.
Študija ni bila kontrolirani eksperiment, zasnovan za to, da bi dokazali, ali telesna vadba neposredno vpliva na tveganje za prezgodnjo smrt in na kakšen način. Raziskovalci so se pri ocenjevanju obsega telesne aktivnosti opirali na podatke iz izpolnjenih vprašalnikov, ki pa niso vedno zanesljivi. Hkrati niso preučili ravni aktivnosti udeležencev študije v službi ali pri drugih prostočasnih aktivnostih.
Kljub temu rezultati nakazujejo na to, kako pomembno je, da se ljudje po srčnem napadu vrnejo k telesni aktivnosti, pravi Örjan Ekblom s švedske fakultete za športne znanosti in zdravje v Stockholmu. "Vsi vemo, da lahko pomeni povečanje obsega telesne vadbe ali telesne aktivnosti na splošno velik izziv, toda za posameznike, ki so preživeli srčni napad ali podoben dogodek, je še posebej pomembno, da se potrudijo," poudarja Ekblom, ki sicer ni sodeloval pri prej omenjeni študiji. "To se seveda ne bo zgodilo čez noč ali v nekaj tednih ali celo mesecih, vendar tudi počasi lahko pridemo daleč."
In če srčni bolniki naredijo korak dlje in presežejo minimalni priporočeni obseg telesne aktivnosti, bodo imeli od tega še več koristi, pravi Claude Bouchard z Biomedicinskega raziskovalnega centra Pennington v Baton Rougu v ameriški zvezni državi Louisiani.