Zaradi invazivnosti je uvrščen v Interreg projekt Alptrees, katerega namen sta informiranje in ozaveščanje lastnikov vrtov in gozdov ter širše javnosti o problematiki tujerodnih invazivnih drevesnih vrst. Zato velja pravilo, da se je pred zasaditvijo nove okrasne rastline obvezno pozanimati, ali ni morda invazivna. Na vrt po možnosti sadimo domorodne rastline ali pa tujerodne rastline, ki so neinvazivne in se ne širijo v naravo.
Je pa octovec uporaben tako v kulinariki kakor v zdravilstvu. Kot medonosna rastlina je zelo priljubljen tudi pri čebelarjih. Dlakavi rdeči storžasti plodovi so združeni v pokončna koničasta soplodja, ki dozorijo avgusta do septembra, vendar samo na ženski rastlini. Na drevesu ali grmu octovca ostanejo vse do pomladi oziroma do novega cikla.
Kateri deli so uporabni
Zdravilni so vsi deli rastline. S pripravki iz njih so že Indijanci lajšali težave s hemoroidi in odvajanjem seča, z njimi so razkuževali rane in tako dalje. Uporabni so mladi storži, stari nimajo več tako intenzivnega okusa. Manj je znano, da lahko iz storžev napravimo okusno "limonado" oziroma sok. Storži imajo namreč okus po kislem, zato sok spominja na limoninega. Sok, ki ga rastlina izloča, lahko v stiku s kožo povzroči reakcije, Indijanci so ga zato nekoč uporabljali za odstranjevanje bradavic. V posušeni, mleti obliki pa je pogosto uporabljena začimba na Daljnem vzhodu, s katero začinijo meso na žaru, perutnino in ribe.
Storž octovca
Kot nadomestek klasičnega kisa lahko uporabimo tudi octovec. Potrebujemo liter vode in deset storžev. Nadenemo si rokavice in storže zmanemo v vodo ter pustimo stati čez noč. Nato precedimo in vlijemo v steklenico ter uporabimo po potrebi. Za napitek potrebujemo sveže nabrane storže octovca, ki jih nabiramo v avgustu in so bogat vir C-vitamina. V dva litra vode namočimo en ali dva storža octovca, ki smo ju pred tem zdrobili na manjše dele. Pred tem jih dobro otresemo, da se znebimo morebitnih žuželk. V vodi pustimo stati okoli dve uri, nato pa vse skupaj precedimo in pretočimo v vrč ali karafo. Po navadi se sprosti roza barva. Po želji pijačo še sladkamo s sladkorjem ali katerim drugim sladilom. Tudi če želimo octovec uporabiti kot začimbo, izberemo storže, ki niso bili škropljeni in rastejo stran od prometnih cest. Nabrane položimo na papirnato podlago in za nekaj dni postavimo v hladen temen prostor. Preden začnemo drgniti semena iz sredice, si nadenemo rokavice. Semena zmeljemo in presejemo ter shranimo v primerni posodi.
Skorja zoper mokrenje
Zoper močenje postelje je uporabna skorja korenine dišečega octovca (Rhus aromatica). Ta krepi sečne organe in se tradicionalno uporablja pri otrocih, ki močijo posteljo. Octovec uporabljamo tako, da tinkturo do trikrat dnevno (deset do petnajst kapljic tinkture) zaužijemo s čajem ali vodo. Tinkturo lahko nakapljamo tudi na kocko sladkorja. Za izdelavo tinkture potrebujemo 70-odstotni alkohol, ki ga lahko kupimo v lekarni, ali pa uporabimo domače žganje (z vsaj 40-odstotnim alkoholom). Korenino narežemo na manjše koščke in jih namakamo v alkoholu do dva meseca v večjem kozarcu s širokim vratom in s pokrovčkom na navoj, hranimo ga v temnem prostoru. Kozarec vsak dan malo pretresemo. Po končanem namakanju rastlinske dele dobro stisnemo in vsebino precedimo. Tako pridobljeno tinkturo nalijemo v manjše, po možnosti temne stekleničke in jih shranimo v hladnem in temnem prostoru. Pravilno skladiščena tinktura je uporabna tri leta.
Tudi pri tem velja, da se je treba pred vsako uporabo posvetovati s strokovnjakom ali zdravnikom.
